Dr. Pavlina Bobič piše o poti »Štajerskega bataljona« od idealizma do preobrazbe leta 1942.

Začetek vojne in okupacije na Slovenskem leta 1941 je vodilne tradicionalne stranke potisnil pred dilemo političnega in narodnega preživetja ter jih soočil s pobudami za vojaški upor proti okupatorju.

Začele so ustanavljati podtalne legije in skupine, ki so se povezovale v organizaciji vojaških enot, lojalnosti jugoslovanski vladi v Londonu, podpori zahodnim obveščevalnim službam in zamisli o povojni obnovi monarhije.

Tradicionalni tabor je ob tem naletel na delovanje Komunistične partije, ki je s preizkušenimi taktikami ilegalne propagande in brezkompromisno uporabo sile učinkovito posegla v slovenski (politični) prostor.

Nevzdržno stanje zaradi nasilja komunistične revolucije

Major Karel Novak je kot poveljnik Kraljeve jugoslovanske vojske v Sloveniji prevzel vojaško formacijo odpora proti okupatorju, kar je njegove enote obenem vodilo k spopadu z revolucionarno stranjo pod plaščem OF.

Prva nacionalna ilegala oz. Štajerski bataljon je skušal združiti idejo boja za svobodo z uporom komunističnemu nasilju, v kar je pomembno zarezala tradicionalna politika.

Ta in vse podobne zgodbe iz našega medvojnega dogajanja govori o tem, kako nevzdržno je bilo stanje v Sloveniji med vojno zaradi nasilja komunistične revolucije.

Vsi, ki so jih Kardeljevi in Kidričevi komunisti z revolucionarnim nasiljem, to je z bojem na poti na totalitarno oblast, niso imeli nobene možnosti (tudi obrambno protinasilje ni pomagalo).

Vaške straže na območju južne Notranjske, 1942–1943

V prispevku Vaške straže na območju južne Notranjske, 1942–1943 je dr. Mirjam Dujo Jurjevčič predstavila vaške straže na južnem Notranjskem, na območju treh današnjih občin Bloke, Cerknica in Loška dolina.

Pri tem je uporabila med drugim tudi zapisnike zaslišanj vaških stražarjev na področnih vojaških sodiščih v Kočevju in Ribnici iz jeseni 1943, ki sicer dajejo nek okvirni vpogled v nastanek in delovanje vaških straž ter vzroke za vstop k vaškim stražam, vendar z njimi velja rokovati skrajno previdno.

Ujetniki (zaslišanci) so na vprašanja komunističnih zasliševalcev hoteli tem, da bi sebe postavili v boljši položaj, čim bolj ugoditi, seveda eni manj, drugi pa bolj.

Način preprečitve komunistom izvedbe revolucije

Pri formiranju vaških straž je šlo v prvi vrsti za samoobrambo, zaščito življenj in premoženja pred partizanskimi napadi in akcijami ter posledično italijanskimi represalijami.

Po drugi strani pa, kot ugotavlja zgodovinar dr. Boris Mlakar, so bile vaške straže podprte in nato tudi organizirane pod vodstvom Slovenske ljudske stranke in Slovenske legije.

Bile so, kot zapiše avtorica, nekako samoobramba v širšem smislu, da bi tudi na ta način preprečili komunistom izvedbo revolucije ter prevzem oblasti »prek instrumentalizacije partizanskega odporniškega gibanja«.

Dejstvo, da so imele vaške straže predvsem obrambno naravo, izhaja tudi iz tega, da so ubile neprimerno manjše število ljudi kot npr. partizanske enote ali italijanski okupator.

Partizani so pred ustanovitvijo obrambnih vaških straž ubili 50 civilistov

Vaške straže so od julija 1942 do kapitulacije Italije leta 1943 na tem območju ubile tri civiliste in enega partizana, poleg teh žrtev pa je bilo v bojih med vaškimi stražami in partizani ubitih še enajst partizanov in en civilist, skupaj 16 oseb (gre za osebe s stalnim prebivališčem na obravnavanem območju).

Medtem ko so partizanske enote od spomladi leta 1942 pa do ustanovitve vaških straž leta 1942 umorile 50 ljudi, italijanski okupator pa je v času poletne ofenzive leta 1942 samo na območju Loške doline ubil 138 civilistov kot žrtve represalij oziroma povračilnih ukrepov.

Nekateri možje in fantje pa so bili tudi primorani vstopiti v vaško stražo zaradi drugih razlogov in ne nujno prostovoljno in zaradi ideoloških razlogov.

Postavljeni so bili pred izbiro ali v smrt, internacijo ali vaško stražo. Slednja izbira je pomenila tudi, da ostanejo v svojem kraju, čez dan delajo na svojem domu, ponoči pa so na straži.

Duhovniki so skrbeli predvsem za versko in moralno podporo članov vaških straž in jih odvračali od nasilja oz. grobega ravnanja s sovražnikom. Bili so duhovni in ne vojaški vodje vaških straž.

Proces proti podpornikom Matjaževe vojske v Sevnici

Dr. Mateja Čoh Kladnik je objavila prispevek Proces proti podpornikom Matjaževe vojske v Sevnici: primer Marije Košir.

Na začetku decembra 1949 je bilo na procesu v Brežicah obsojenih sedem mladih ljudi, ker naj bi bili člani ilegalne »organizacije Matjaževe vojske« v Sevnici.

Njen cilj naj bi bil nasilno zrušiti obstoječo državno ureditev. Pol leta kasneje je sodišče obsodilo pet domnevnih podpornikov omenjene ilegalne organizacije.

Uprava državne varnosti (Udba) jih je aretirala neposredno pred brežiškim procesom, jih zaprla v tamkajšnje zapore in zaslišala.

Konec februarja 1950 so jih prepeljali v Ljubljano in obsodili na montiranem procesu 24. maja 1950.

Namen je bil ljudi čim bolj zastrašiti

Med obsojenimi je bila tudi Marija Košir, žena domnevno enega glavnih organizatorjev Matjaževe vojske Jožefa Koširja, ki je bil obsojen na brežiškem procesu.

Marija Košir je bila obsojena na leto in pol poboljševalnega dela, ker naj bi leta 1949 vedela za obstoj in delovanje ilegalne organizacije in tega ni prijavila.

Leta 1995 so jo sodno rehabilitirali, šele leta 2018 je dobila status bivše politične zapornice.

Celotni primer udbovskega pregona sevniških »križarjev« kaže, na kakšne vse načine je Udba ljudem vlivala strah v kosti, to je bil namreč namen tudi tega procesa.

Renzo De Felice in njegovo razumevanje italijanskega fašizma

Ostali prispevki so:

Matic Batič, Renzo De Felice in njegovo razumevanje italijanskega fašizma

Igor Grdina, Judje v Celjskih Slovenskih novinah

Hrvoje Capo, Slovenija i Hrvatska u izvješčima Arthura Wooda DuBoisa iz 1919. i 1920. godine

Med predstavitvami zgodovinskih virov je Neža Strajnar predstavila zapuščino prof. dr. Sergija Vilfana (1919–1996), ki jo hrani Biblioteka Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Vaški stražarji Vir: arhiv I. Ž.