Inštitut Karantanija in Inštitut Nove revije – zavod za humanistiko sta izdala besedila Milovan Đilasa, zaradi katerih so ga komunisti vrgli iz svoje srede.

Milovan Đilas (1911–1995) je bil poleg Josipa Broza Tita, Edvarda Kardelja in Aleksandra Rankovića eden od velike četverice jugoslovanskih komunistov, ki so med drugo svetovno vojno in po njej izvedli komunistično revolucijo. Ta je bila neizmerno nasilna. Po t. i. resoluciji Informbiroja, ko je Stalin pritisnil na Tita, da bi ga povsem podredil Sovjetski zvezi, je Đilas začel razmišljati bolj svobodno. Začel je govoriti o birokraciji in ekskluzivnosti komunistične partije, ki ima vse niti življenja v svojih rokah. Začel si je prizadevati za več svobode.

Od oktobra 1953 do januarja 1954 je v Beogradu v vodilnem partijskem časopisu Borba objavljal 19. razmišljanj, januarja 1954 pa v reviji Nova misao še besedilo Anatomija neke morale, kar je glavne partijce zelo razjezilo. Na hitro so obračunali z njim, ga najprej javno oklevetali in ekskomunicirali

Milovan Đilas leta 1950

Obsodili na devet let zapora

Decembra 1954 je dal intervju ameriškemu časopisu New York Times, v katerem je izrazil prepričanje, da Jugoslavijo vodijo »reakcionarji«. Za te izjave so ga v Beogradu postavili pred sodišče in obsodili. Leta 1956 so ga aretirali zaradi pisanja in podpore madžarski revoluciji in obsodili na devet let zapora.

Leta 1957 je objavil knjigo Novi Razred. Analiza komunističnega sistema (v prevodu v slovenščino smo jo dobili šele leta 2014), v kateri je izrazil svoje prepričanje, da komunizem v državah Vzhodne Evrope ni egalitaren, temveč da vzpostavlja nov razred privilegirane partijske birokracije, ki zaradi svojih funkcij uživa mnoge materialne ugodnosti. Leta 1958 je napisal spomine Dežela brez pravice. Aprila 1962 so ga ponovno zaprli zaradi objave Pogovorov s Stalinom.

Anatomija neke morale

Potem, ko je Inštitut Karantanija leta 2014 izdal Novi razred, je pred kratkim pod naslovom Anatomija neke morale in 19 znamenitih člankov (oktober 1953–januar 1954) izdal še prevod Đilasovih člankov, ki so pomenili partijski obračun z njim.

Člankom je dodan še zapisnik zasedanja IK CKJ, na katerem so Broz, Kardelj in Ranković sklenili, da Đilasa onemogočijo oziroma javno uničijo.

Posebno vrednost ima knjiga tudi zaradi obsežne spremne besede zgodovinarja Tomaža Ivešića o Đilasovem vzponu in padcu.


Spoprijem z razmerami in razmerji v Sloveniji

»Poglavitni namen tematskih razprav in posvetov, ki jih že vrsto let prireja Inštitut Nove revije, pogosto tudi v sodelovanju z zainteresiranimi ustanovami doma in v tujini, je, da se uveljavi vodilo spoprijema namesto spopadanja, ki se ga ne uspemo otresti iz preteklosti, kar onemogoča produktivno družbeno argumentacijo,« so zapisali na zadnjo platnico knjige Spoprijem z razmerami in razmerji v Sloveniji.

Dodali so, da nas stalno prisotno merjenje moči »sicer kratkoročno krepi, dolgoročno pa šibi in celo onemogoča, saj mu manjka krepost mere, tisto, za kar se je vredno in se velja zavzemati. Ne gre zgolj za mero in merila, pač pa tudi za smer in namero.

Izobraževalni, kulturni, znanstveni, tehnološki, okoljski, medijski, religijski, gospodarski, finančni, politični in drugi sistemski vidiki upravljanja družbe izgubijo svojo tehtnost, kolikor ti ne izkazujejo odgovornosti do bivanja državljanov in državljank ter humanega dostojanstva. Zato je na vseh omenjenih družbenih področjih in v celoti potreben spoprijem z razmerami in razmerji v Sloveniji.«

Zgodovina, kultura, državnost

V štirih sklopih je objavljenih 25 prispevkov različnih avtorjev, ki pišejo o zelo različnih temah. Pod naslovom Zgodovina, kultura, državnost so objavljeni prispevki, ki so jih napisali: Igor Grdina, Stane Granda, Dean Komel, Jože Wakounig, Manca Erzetič, Robert Petkovšek, Andrej Božič in Janko Rožič.

Bremena tranzicije

Pod naslovom Bremena tranzicije so objavljeni prispevki, ki so jih napisali: Mihael Brejc, Matevž Tomšič, Brane Senegačnik, Jan Zobec, Jernej Letnar Černič, Ivan J. Štuhec, Andrej Možina, Jože Konda, Tomaž Zalaznik in Anže Burger.

Pluralizem, drugačnost in dialog ter znanje in razvoj

Pod naslovom Pluralizem, drugačnost in dialog so objavljeni prispevki, ki so jih napisali: Aleš Maver, Frane Adam, Igor Kovač in Andrej Fink.

Pod naslovom Znanje in razvoj pa: Darka Podmenik, Jure Zupan in Jože Vižintin.

Razmišljanja so kratka, jedrnata in tudi zato privlačna za branje ter razmislek, čemur so tudi namenjena.

Svoboda v precepu med interesi in ideologijami

V knjigi Svoboda v precepu med interesi in ideologijami so objavljeni prevodi štirih avtorjev.

Skupna tema štirih razprav uglednih avtorjev, ki so nastajale v obdobju od 1995 do 2014, je odnos do svobode in njenega položaja v družbi. V slovenskem prostoru je imel od konca 18. stoletja naš odnos do svobode skozi zgodovinska obdobja raz­lično kulturno, identitetno in politično izkušnjo. O svobodi v obdobju komunistične revolucije (od leta 1941 do 1990) ni nikoli tekla odprta strokovna ali politična razprava. Ker ni mogla. To je bila tabu tema, do katere je imela distanco tudi akademska strokovna javnost. Šele po demokratizaciji Slovenije (leta 1990) se je tako na strokovnem kot tudi političnem pod­ročju odprl prostor drugačnim pogledom na svobodo in delovanje družbe.

Ljubo Sirc in Svetozar Pejovich

Naslov prispevka Ljube Sirca je Morala v gospodarskem življenju.

Ljubo Sirc, slovenski in britanski ekonomist, zaradi zagovarjanja obnovitve večstrankarstva obsojen na smrt v Nagodetovem procesu. V zaporu preživel 7 let in pol, nato odšel v tujino, kot predavatelj deloval v Bangladešu in Glasgowu, leta 1983 usta­novil v Londonu inštitut za preučevanje komunističnih gospodarstev. V Slovenijo se je vrnil šele leta 1989.

Naslov prispevka Svetozarja Pejovicha je Iz socializma 20. stoletja v socializem 21. stoletja: vzpon liberalnega socializma.

Svetozar (Steve) Pejovich je zaslužni profesor na Univerzi Texas A&M in višji raziskovalec Centra za ekonomske raziskave v Torinu. Kot predavatelj deluje na raz­ličnih ameriških univerzah, bil je sourednik pomembnih revij s področja ekonomije in še vedno sodeluje z vidnimi mednarodnimi inštitucijami na področju ekonomije.

Ralph Raico in Martin Rhonheimer

Naslov prispevka Ralpha Raica je Klasični liberalizem v 20. stoletju.

Ralph Raico je bil sourednik The New Individualist Review, katerega uredniški svet so sestavljali tudi Milton Friedman, Friedrich Hayek in kasneje George Stigler, zaslužni profesor evropske zgodovine na Državni univerzi v Buffalu in častni član Inštituta Misses, pa tudi strokovnjak za zgodovino svobode, liberalno tradicijo v Evropi in povezavo med vojno in vzponom države.

Naslov prispevka Martina Rhonheimerja je Etika tržnega gospodarstva: kritična ocena utilitarne razlage Ludwiga von Misesa.

Martin Rhonheimer je doktoriral iz filozofije na züriški univerzi, danes je profesor etike in politične filozofije na Papeški univerzi Svetega Križa v Rimu. Je član Evropske akademije znanosti in umetnosti, dopisni član Papeške akademije, na Du­naju je leta 2014 soustanovil Avstrijski inštitut za ekonomijo in socialno filozofijo.