Marija Pomagaj je močno vplivala na zgodovino slovenskega naroda in še vedno vpliva na življenje slovenskega človeka. Zato se letos z veliko hvaležnostjo spominjamo 210-letnice nastanka milostne podobe Marije Pomagaj. Ob tej priložnosti na Brezjah pripravljajo bogat program.

Preberite tudi: Kaj se bo dogajalo na Brezjah ob 210. obletnici nastanka milostne podobe Marije Pomagaj?

Marsikdo ne ve, da cerkev na Brezjah ni posvečena Mariji, ampak sv. Vidu. Leta 1800 ji je mošenjski župnik Urban Ažbe prizidal kapelico v čast Mariji Pomagaj in okoliški verniki so kmalu začeli romati k njej.

Kriv je Leopold Layer

Kot beremo v knjigi Marija Pomagaj: Milostna podoba na Brezjah, ki je pri založbi Družina izšla ob 200-letnici podobe leta 2014, pa se za »ponarodelo« milostno podobo Device Marije, katere kopije danes srečamo na vsakem koraku, skriva zanimiva zgodba.

Slikar Leopold Layer. FOTO: Arhiv Družine

V slikarski delavnici Leopolda Layerja v Kranju je po prihodu Francozov leta 1809 verjetno zmanjkalo naročil, kar je družino pahnilo v težak gmotni položaj. Verjetno so te okoliščine Leopolda in njegovega brata Valentina prignale do ponarejanja avstrijskih bankovcev. Leta 1810 so bili zato po hišni preiskavi aretirani Valentin ter Leopoldova žena in služkinja. Leopolda namreč ni bilo doma. A ni dolgo trajalo, že po dveh dneh so ga izsledili in odpeljali v kranjsko ječo.

Po zaobljubi

Obsojen je bil na pet let hišnega zapora. Svoboden je bil šele po odhodu Francozov leta 1813, brat Valentin pa je v ječi umrl. Leta 1814 se je z mošenjskim župnikom Urbanom Ažbetom dogovoril, da bo poslikal Marijino kapelo na Brezjah, saj se je v stiski Mariji Pomagaj z Brezij zaobljubil, da bo poslikal njeno kapelico ter ji naredil novo sliko za oltar, če ga bo rešila iz ječe. V poslikani kapeli se je tudi podpisal: »Leopold Layer pinxit anno 1814 ex voto«, kar pomeni »Leopold Layer poslikal leta 1814 po zaobljubi«.

Marija Pomagaj izpod rok Lucasa Cranacha. FOTO: Wikipedija

Po izročilu naj bi takrat (ali malo prej) naslikal tudi sliko Marije Pomagaj. Kot še marsikateri umetnik se je zgledoval po bakrorezu Lucasa Cranacha st., ki je v 16. stoletju prvi naslikal podobo Marije Pomagaj. Njegovo sliko najdemo v cerkvi sv. Jakoba v Innsbrucku. Layerjeva oz. brezjanska Marija ima mehkejše obrazne poteze in deluje bolj čuteče povezana z otrokom. Milostna podoba je poleg evharistije postala drugo srce svetišča na Brezjah.

Layerjeva Marija Pomagaj z Brezij. FOTO: Wikipedija

Prvi čudeži leta 1863

Lahko bi rekli, da so Brezje osrednje slovensko romarsko središče postale že po prvih milostnih ozdravitvah, ki so se tam zgodile jeseni leta 1863. Prvega znanega milostnega ozdravljenja na Brezjah je bila septembra deležna 17-letna Mica Tavčar, oktobra 22-letna Mica Janc in novembra Marija Mulej. V zgoraj omenjeni knjigi beremo še o mnogih drugih čudežih.

Eden največjih čudežev je bilo ozdravljenje male Tončke Krajnik leta 1938, o katerem je bil posnet film Čudež (2013).

Predstavljamo si lahko, kako hitro se je širila vest o milostnem dogajanju na Brezjah. Število romarjev je začelo močno naraščati. Mošenjski župniki in kaplani niso več zmogli vsega dela, cerkev pa je postala premajhna za množice romarjev, ki so se zgrinjale na milostni kraj. Od leta 1894 so pri duhovni oskrbi romarjev pomagali frančiškani, leta 1898 pa je bil blagoslovljen nov frančiškanski samostan. Tedaj so skrb za Brezje v polnosti prevzeli redovniki. Leta 1900 je bila dokončana in posvečena še nova cerkev.

Kraljica Slovencev okronana

Marca 1907 je ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič Sveti sedež prosil za dovoljenje, da bi milostno po dobo Marije Pomagaj na Brezjah okronali. Po treh mesecih je prejel dovoljenje papeža Pija X., ki je Jegliča pooblastil, naj v njegovem imenu okrona podobo.

Kronanja se je udeležila nepregledna množica romarjev. FOTO: Arhiv Družine

Veselje je bilo nepopisno. Zlati kroni je izdelal zlatar Ivan Kregar in 1. septembra 1907 je škof Jeglič v družbi več kot sto duhovnikov in preko 30.000 romarjev s kronama okrasil Marijo in Božje Dete v njenem naročju. Tako množična romanja na Brezje so se nadaljevala vse do druge svetovne vojne, v poročilih pa beremo, da romarji niso prihajali iz radovednosti, pač pa molit, prejet zakramente in se priporočit Mariji. Spovednice so bile zasedene še dolgo v noč.

Marija z Brezij romala celo v vesolje

Milostna podoba Marije Pomagaj je pričakovano postala »visoka zavetnica« drugega evharističnega kongresa, ki je bil leta 1935 v Ljubljani. Takrat je slika prvič zapustila Brezje in se kmalu vrnila, a leta 1941 jo je čakala podobna pot. Frančiškani so bili med vojno namreč izgnani z Brezij. Eden od bratov je sliko s pomočjo sovaščana skrivaj prenesel v Ljubljano. Od tam so jo poslali na hrvaški Trsat, leta 1943 pa nazaj v Ljubljano. Svoje zatočišče je našla na oltarju sv. Dizme v stolnici. Kopija slike je tam še danes. Romarji so kljub vsemu tudi med vojno prihajali na Brezje častit kopijo Marijine podobe, izvirna slika pa se je tja vrnila leta 1947.

Marija Pomagaj v središču Ljubljane med evharističnim kongresom leta 1935.
FOTO: Arhiv Družine

Ob izseljevanjih je Marija Pomagaj svoj dom našla v slovenskih domovih na vseh koncih sveta. Tudi v ZDA, Argentini in Avstraliji, saj so slovenski izseljenci Marijo Pomagaj vzeli za svojo zavetnico. Posebno poglavje potovanja podobe Marije Pomagaj je njen polet v vesolje. Na željo Edija Gobca, ameriškega Slovenca, je namreč Jerry Michael Linenger, astronavt slovenskega rodu, leta 1997 v vesolje ponesel slovensko zastavico in sliko Marije Pomagaj.

Nazadnje je Marija Pomagaj kot zavetnica slovenskega evharističnega kongresa z Brezij romala junija 2010.

Število romarjev narašča

Papež Janez Pavel II. je leta 1988 brezjansko cerkev odlikoval s častnim naslovom »manjša bazilika«. V prvem letu samostojnosti Slovenije, leta 1992, se je slovenski narod na Brezjah posvetil Mariji. To posvetitev obnavljamo vsako leto na praznik Marijinega vnebovzetja. Marijo je na Brezjah leta 1996 obiskal celo papež Janez Pavel II., leta 2000 pa je Slovenska škofovska konferenca brezjansko baziliko razglasila za slovensko Marijino narodno svetišče. Po podatkih romarskega urada število romarjev na najbolj obiskanem slovenskem romarskem kraju v 21. stoletju še narašča. Ocene kažejo, da k Mariji vsako leto poroma več kot 300.000 ljudi.

Papež Janez Pavel II. pri Mariji. FOTO: Arhiv Družine

Nešteto daril v zahvalo Mariji

O številnih milostnih dogodkih na tem kraju danes priča največja slovenska zbirka votivov in romarskih zapisov. Že leta 1910 so na Brezjah našteli 242 bergel, 293 votivnih podob z natančnimi podatki in 188 slik z vsaj nakazanimi prejetimi milostmi. Leta 1935 so ocenjevali, da romarji letno darujejo 60 do 80 podob. Takrat so jih po vsej cerkvi našteli 977.

Mnogi se Mariji priporočijo ali zahvalijo s fotografijo. FOTO: Tatjana Splichal

Danes je bogastvo romarskih daril Mariji še mnogo večje. V cerkvi je razstavljenih več kot 600 votivov, a romarji prinašajo nove in nove. Milostni dogodki pa niso zapisani samo na votivnih podobah. Še več jih je v več sto romarskih knjigah, na fotografijah, razglednicah, podobicah, pismih in drugih sporočilih, ki jih romarji puščajo pri oltarju Marije Pomagaj.