Kardinal Fernandez je že v letošnjem januarju napovedal, da njegov dikasterij pripravlja dokument o človekovem dostojanstvu, vendar natančna vsebina javnosti vnaprej ni bila predstavljena. Dokument obravnava aktualna družbena vprašanja in vsebuje »odločno kritiko moralnih vprašanj, kot so sprememba spola, nadomestno materinstvo in ideologije spola«, kot je kardinal takrat napovedal v pogovoru za medije.

Novi dokument je ob izidu predstavil Andrea Tornielli, uredniški direktor vatikanskih medijev.

Andrea Tornielli: pet let dela in papežev nauk zadnjega desetletja

Dokument Dikasterija za nauk vere »Dignitas infinita« je zahteval pet let dela in vključuje papežev nauk zadnjega desetletja: od vojne do revščine, od nasilja nad migranti do nasilja nad ženskami, od splava do nadomestnega materinstva, do evtanazije, od teorije spola do digitalnega nasilja.

Poglavitna novost dokumenta, sad petletnega dela, je vključitev nekaterih nosilnih tem nedavnega papeškega učiteljstva, ki podpirajo bioetične teme.

Prva tri poglavja nudijo temelje za izjave, ki jih vsebuje četrto poglavje, posvečeno »nekaterim hudim kršitvam človekovega dostojanstva«. To je izjava »Dignitas infinita« Dikasterija za nauk vere, dokument, ki obeležuje 75-letnico Splošne deklaracije človekovih pravic in potrjuje »nujnost koncepta dostojanstva človeške osebe v krščanski antropologiji« (Uvod). Poglavitna novost dokumenta, sad petletnega dela, je vključitev nekaterih nosilnih tem nedavnega papeškega učiteljstva, ki podpirajo bioetične teme.

1948:  v Parizu je bila sprejeta Splošna deklaracija o človekovih pravicah. FOTO: Vatican Media

Na ponujenem seznamu, ki »ni izčrpen«, se poleg splava, evtanazije in nadomestnega materinstva pojavijo vojna, drama revščine in migrantov ter trgovina z ljudmi. Novo besedilo tako prispeva k preseganju dihotomije med tistimi, ki se osredinjajo izključno na obrambo porajajočega se ali umirajočega življenja, pozabljajo pa na številne druge napade na človekovo dostojanstvo, in obratno, tistimi, ki se osredinjajo samo na obrambo revnih in migrantov, pozabljajo pa, da je življenje treba braniti od spočetja do naravnega konca.

Cerkev razglaša enako dostojanstvo vseh ljudi, neodvisno od njihovega življenjskega položaja ali od njihovih lastnosti, in to na podlagi svetopisemskega razodetja: ženske in moški so ustvarjeni po Božji podobi.

Temeljna načela

V prvih treh delih izjave so navedena temeljna načela. »Cerkev v luči razodetja absolutno poudarja in potrjuje« »ontološko dostojanstvo človekove osebe, ustvarjene po Božji podobi in podobnosti, ter odrešene v Jezusu Kristusu« (1). »Neodtujljivo dostojanstvo«, ki ustreza »človeški naravi onkraj kakršne koli kulturne spremembe (6) in je »prejeti dar« in je zato navzoče »na primer v nerojenem otroku, v nezavestni osebi, v starostniku v stiski« (9). Cerkev razglaša »enako dostojanstvo vseh ljudi, neodvisno od njihovega življenjskega položaja ali od njihovih lastnosti« (17), in to na podlagi svetopisemskega razodetja: ženske in moški so ustvarjeni po Božji podobi; z učlovečenjem je Kristus »potrdil dostojanstvo telesa in duše« (19), z vstajenjem pa nam je razodel, »da je najodličnejši vidik človekovega dostojanstva njegova poklicanost v občestvo z Bogom (20).

Kristusovo vstajenje uči, da je »najodličnejši vidik človekovega dostojanstva njegova poklicanost v občestvo z Bogom«. FOTO: Vatican Media

Dostojanstvo vsake osebe

Dokument opozarja na dvoumje, predstavljeno v stališču tistih, ki dajejo prednost »dostojanstvu osebe« namesto »človekovemu dostojanstvu«, »ker kot osebo razumejo le 'bitje, ki je sposobno razmišljati'.« Posledično zagovarjajo, naj »ne bi imel dostojanstva osebe še ne rojen otrok in ne starec, ki ni samozadosten, kakor tudi ne nekdo z umsko prizadetostjo. Cerkev pa nasprotno vztraja pri dejstvu, da dostojanstvo človeške osebe ravno zaradi tega, ker je notranje, ostaja onkraj vseh okoliščin« (24). V nadaljevanju izjavlja, da se »koncept človekovega dostojanstva včasih zlorablja tudi za opravičevanje samovoljnega množenja novih pravic … kot da bi morala biti zagotovljena sposobnost izražanja in uresničevanje vsake posamezne izbire ali subjektivne želje (25).

1962: odprtje drugega vatikanskega cerkvenega zbora. FOTO: Vatican Media

Seznam kršitev

Izjava nato predstavi seznam »nekaterih hudih kršitev človekovega dostojanstva«, to je »vsega, kar je proti življenju samemu, kot je kakršen koli umor, genocid, splav, evtanazija, in prostovoljni samomor«; pa tudi »vse, kar krši celovitost človeške osebe, kot so pohabljenja, mučenje telesa in duha, psihološka prisila.« In končno »vse, kar žali človekovo dostojanstvo, kot so nečloveški pogoji življenja, samovoljno zapiranje, deportacije, suženjstvo, prostitucija, trgovanje z ženskami in mladimi, pa še sramotni delovni pogoji, s katerimi delavce obravnavajo kot navadna sredstva dobička in ne kot svobodne in odgovorne osebe.« Navedena je tudi smrtna kazen, ki »krši neodtujljivo dostojanstvo vsake človeške osebe onkraj vseh okoliščin« (34).

Revne družine v Jemnu prejemajo obroke hrane – posnetek iz leta 2022. FOTO: Vatican Media

Revščina, vojna in trgovina z ljudmi

Najprej je govora o »drami revščine«, »ene največjih krivic sodobnega sveta« (36). Potem je tu vojna, »tragedija, ki zanika človekovo dostojanstvo« in »je vedno 'poraz človečnosti'« (38) do te mere, da je »danes zelo težko podpirati razumska merila, izdelana v drugih stoletjih, da bi lahko govorili o neki morebitni 'pravični vojni'« (39). Nadaljuje se s »trpljenjem migrantov«, katerih »življenja so ogrožena, ker nimajo več sredstev za ustanavljanje družine, za delo ali za prehrano« (40). Dokument se potem zadrži na »trgovini z ljudmi«, ki prevzema »tragične razsežnosti« in je opredeljena kot »nizkotna dejavnost, sramota za naše družbe, ki pravijo, da so civilizirane«. »Izkoriščevalce in odjemalce« povabi, naj opravijo resno spraševanje vesti (41).

Dokument navaja tudi spolno zlorabo, ki pušča »globoke brazgotine v srcih tistih, ki jo doživijo«: to trpljenje lahko traja vse življenje in ga ne more pozdraviti nobeno kesanje.

Na enak način smo povabljeni, da se borimo proti pojavom, kot so »trgovina s človeškimi organi in tkivi, spolno izkoriščanje dečkov in deklic, suženjsko delo, vključno s prostitucijo, trgovino z mamili in orožjem, terorizem in organiziran mednarodni kriminal« (42). Dokument navaja tudi »spolno zlorabo«, ki pušča »globoke brazgotine v srcih tistih, ki jo doživijo«. Gre za »trpljenje, ki lahko traja vse življenje in ki ga ne more pozdraviti nobeno kesanje« (43). Nadaljuje se z diskriminacijo žensk in nasiljem nad njimi, pri čemer navaja »prisilni splav, ki prizadene tako mater kot otroka, tako pogosto samo za zadovoljitev moške sebičnosti«, in »poligamija« (44). V dokumentu je obsojen tudi »femicid«.

Protesti proti uzakonjenju splava v kolumbijskem mestu Bogota februarja 2022. FOTO: Vatican Media

Splav in nadomestno materinstvo

Obsodba splava je zelo jasna: »med vsemi zločini, ki jih človek lahko zagreši proti življenju, ima povzročeni splav značilnosti, zaradi katerih je še posebej težak in graje vreden« in kot je zapisano v dokumentu, je »obramba nerojenega življenja notranje povezana z obrambo katere koli človekove pravice« (47). Dokument odločno pravi ne nadomestnemu materinstvu, »prek katerega otrok, ki je neizmerno vreden, postane zgolj predmet«, dejavnost, »ki globoko prizadene dostojanstvo ženske in otroka … »ki temelji na izkoriščanju materialne stiske matere. Otrok je vedno dar in nikdar predmet neke pogodbe« (48).

Med hudimi kršitvami človekovega dostojanstva je navedeno tudi »odmetavanje« ljudi s posebnimi potrebami.

Seznam zatem omenja evtanazijo in samomor s pomočjo, ki ju nekateri zakoni nejasno opredeljujejo kot »dostojno smrt«, ter opozori, da zaradi trpljenja bolnik ne izgubi tistega dostojanstva, ki je notranje in neodtujljivo njegovo (51). Nato je govora o pomembnosti paliativne oskrbe in o izogibanju kakršni koli terapevtski zagrizenosti ali nesorazmernemu posegu«, pri čemer je znova poudarjeno, »da je pravica življenje, ne pa smrt, ki jo je treba sprejeti, ne pa zanjo poskrbeti« (52). Med hudimi kršitvami človekovega dostojanstva je navedeno tudi »odmetavanje« ljudi s posebnimi potrebami (53).

Dikasterij za nauk vere je decembra lani z izjavo odobril blagoslov istospolnih parov pod določenimi pogoji. FOTO: Vatican Media

Teorija spola

Potem ko je dokument poudaril, da se je v odnosu do istospolnih oseb treba »izogibati vsakemu znamenju krivične diskriminacije in predvsem sleherni obliki agresije in nasilja,« in »kot nasprotno človekovemu dostojanstvu« obsodi dejstvo, da so ponekod ljudje »zaprti, mučeni in celo oropani dobrine življenja zgolj zaradi svoje spolne usmerjenosti« (55). Dokument kritizira teorijo spola, »ki je izredno nevarna, ker briše razlike s pretvezo, da so vsi enaki« (56).

Želja po razpolaganju s samim seboj, kakor predpisuje teorija spola, … ne pomeni drugega, kot popuščati starodavni skušnjavi človeškega bitja, ki se dela Boga.

Cerkev opozarja, da »je človeško življenje v vseh svojih sestavinah, telesnih in duhovnih, Božji dar, ki ga moramo sprejemati s hvaležnostjo in ga postaviti v službo dobrega. Želja po razpolaganju s samim seboj, kakor predpisuje teorija spola, … ne pomeni drugega, kot popuščati starodavni skušnjavi človeškega bitja, ki se dela Boga« (57). Teorija spola »hoče zanikati največjo možno razliko med živimi bitji: spolno razliko« (58).

Zato je treba »zavrniti vse tiste poskuse, ki zatemnjujejo sklicevanje na neodstranljivo spolno razliko med moškim in žensko« (59). Negativna je tudi sodba o spremembi spola: ta »praviloma tvega ogrožanje edinega dostojanstva, ki ga je oseba prejela v trenutku spočetja«, četudi »to ne pomeni, da je izključena možnost, da se nekdo, ki ima očitne genitalne anomalije že ob rojstvu ali se razvijejo pozneje, odloči za zdravniško pomoč za razrešitev takih anomalij« (60).

Papež Frančišek - na fotografiji na svetovnem dnevu mladih leta 2019 - je potrdil izjavo Dikasterija za nauk vere in naročil njeno objavo. FOTO: Vatican Media

Digitalno nasilje

Seznam dopolnjuje »digitalno nasilje«, zato dokument navaja »nove oblike nasilja, ki se širijo prek družbenih omrežij, na primer spletno ustrahovanje« in »širjenje pornografije ter izkoriščanje ljudi zaradi spolnosti ali prek spletnih iger na srečo« (61). Izjava se zaključi s spodbudo, da »spoštovanje človekovega dostojanstva onstran vseh okoliščin postavimo v središče prizadevanja za skupno dobro in v središče vsake pravne ureditve« (64).