Razpis za izbor izvajalcev je bil objavljen v sredini maja, na njem pa je bilo naposled izbranih 19 izvajalcev iz vseh slovenskih regij. Nekateri med njimi so vsa prosta mesta zapolnili že v dnevu ali dveh, spet drugi pa bodo zbiranje prijav začeli šele čez nekaj tednov. Podrobnejši seznam izvajalcev je dostopen na spletni strani vladne službe za digitalno preobrazbo.

Posameznik se lahko prijavi zgolj na eno prosto mesto, neposredno pri izbranem izvajalcu. Pri tem ni nujno, da ta tudi prebiva v tisti statistični regiji, v kateri bo izvajan posamezni program. Izobraževanja bodo trajala 12 ur, za upravičenost do digitalnega bona pa bo obvezna prisotnost v obsegu vsaj devetih ur.

Bo poteza povečala digitalno pismenost?

Uvedba digitalnih bonov je sicer kontroverzna že od vsega začetka. Jasno je, da je znesek 150 evrov dovolj velik, da si lahko uporabniki z njegovo pomočjo kupijo mnogo kakovostnejšo napravo kot sicer. Zato je naval na omenjeno storitev razumljivo ogromen. Poteza je v zadnjem času sprožila precej vroče krvi tudi na političnem parketu, saj se zdajšnji ministrici za digitalno preobrazbo to zdi nesmotrno.

Dejstvo namreč je, da bo digitalno bon skupno prejelo le 5000 upravičencev, pri čemer pa izvajalci ne morejo vedeti, ali se je na razpis nekdo prijavil zgolj zato, ker mu diši denar, ali pa zato, ker mu resnično manjka digitalnih kompetenc.

Toda kot opozarja nekdanji minister za digitalno preobrazbo Mark Boris Andrijanič, gre vendarle še vedno zgolj za pilotni projekt. Zato ni nujno, da bo ta tudi izveden na optimalen način. Seveda pa ima nova vladna ekipa vse možnosti, da tega po potrebi dopolni oziroma celo ukine. Prav tako pa je na izvajalcih in tudi tistih, ki se prijavljajo naloga, da so pri oceni svojih digitalnih kompetenc pošteni in zaradi finančne nagrade ne odžirajo mest tistim, ki bi takšno izobraževanje tudi v resnici potrebovali.