V 50 letih se je nabralo 145 številk in 5.744 strani glasila Iskre, ki ga izdajajo dijaki Škofijske gimnazije Vipava. Z objavo na portalu Digitalne knjižnice Slovenije dLib je poslej na ogled širši javnosti.

Iskre, glasilo dijakov Malega semenišča in Srednje verske šole ter nato Škofijske gimnazije Vipava, je začelo izhajati leta 1969 kot glasilo takratne Srednje verske šole. Odražalo je poglede, razmišljanja in odzive dijakov v duhu časa in razmer. Srednja verska šola je bila v določenem obdobju edina srednješolska zasebna (verska) šola na Slovenskem.


Dijaki so lahko ponosni na svojo revijo. Foto: Ivan Likar

Glasilo je bilo interne narave, zato so predvsem starejši letniki ohranjenih le v posameznih izvodih. Ob ustanovitvi Škofijske gimnazije Vipava so dijaki sprejeli ime in tradicijo glasila predhodnikov, vsaka generacija pa mu je vdahnila svoj značaj.

Iskre so ohranile prvotni vsebinski koncept

Glasilo je od prve številke, ki je izšla januarja v šolskem letu 1968/69, prehodilo zanimivo pot: od tiskanja na ciklostil, tipkanja na pisalni stroj, zbiranja prispevkov v za to namenjenem nabiralniku in mukotrpnega prepisovanja besedil, do nekoč nepredstavljive sodobne računalniške tehnologije. Marsikaj pa ostalo enako, tudi ime glasila, ko se je leta 1991 iz semeniškega prelevilo v glasilo Škofijske gimnazije Vipava.

Rojstvu Isker je pravzaprav botrovala kazen, ki so jo nadobudnim semeniščnikom naložili profesorji zaradi preveč predrzno pripravljenega miklavževanja.

Iskre so v vseh teh letih ohranile prvotni vsebinski koncept, ki je po eni strani želel informirati, po drugi strani pa nuditi prostor umetnostnim, literarnim besedilom, predvsem poeziji in kratki prozi.

Še vedno je potrebno za rokav pocukati zanesljive posameznike

Tudi glede zbiranja prispevkov se ni veliko spremenilo: še vedno je potrebno za rokav pocukati zanesljive posameznike, ki so pripravljeni v zadnjem trenutku še kaj napisati. In gotovo je enak tudi občutek zadovoljstva, ko ob vseh naporih in včasih tudi razočaranjih luč sveta zagleda nova številka.


Dijaški dom v Vipavi. Foto: I. Ž.

Ena od sodelavk Isker je pred časom opisala občutke ob končanem delu: »Ko je produkt dela na mizi, je ves trud poplačan. Takrat vemo, da smo naredili nekaj dobrega. Ključen je občutek soodgovornosti, pripadnosti in pomena lastne vloge za skupnost. S kakovostnim končnim izdelkom, prizadevanjem in doslednostjo vplivamo na mlajše rodove, tako kot so naši predhodniki vplivali na nas.

Veliko stvari se je spremenilo, nekaj pa ostaja. Pisci, novinarji in uredniki so zlato za revijo in pravkar natisnjena, topla in s svežim vonjem obdana, je zlato zanje. Iskre svojo iskrico nosijo naprej in upamo, da ta nikoli ne ugasne.«

Za pobudo in izpeljavo je zaslužna bibliotekarka Zdenka Žigon

V 50 letih se je nabralo 145 številk Isker na 5.744 straneh. Novejši letniki so dostopni tudi na spletni strani Škofijske gimnazije Vipava.

Da v program digitalizacije gradiva za leto 2019 uvrstijo glasilo Iskre, je območni Goriški knjižnici Franceta Bevka predlagala Lavričeva knjižnica Ajdovščina. Za pobudo in izpeljavo je zaslužna zlasti bibliotekarka v Ajdovščini Zdenka Žigon.

Z digitalizacijo in objavo na portalu Digitalne knjižnice Slovenije dLib so Iskre poslej na ogled širši javnosti. Dosegljive so na povezavi: http://www.dlib.si (v iskalnik vtipkajte: Iskre Vipava).