V prvi številki je revija Edinost in dialog (Teološka fakulteta v Ljubljani) objavila šestnajst prispevkov pod skupnim naslovom Judovsko-krščanski viri in razsežnosti dialoga.

Jože Krašovec piše o možnostih in mejah dialoga med judi in kristjani.

Mari Jože Osredkar je osvetlil nastajanje dokumenta (koncilske izjave iz leta 1965) Nostra aetate.

Maria Carmela Palmisano je opisala prehojeno pot od Nostra aetate do Veritatis gaudium in nova obzorja v judovsko-krščanskem dialogu.

Ervin Budiselić piše (v angleščini) o pomenu Jezusovega judovskega porekla za interpretacijo evangelijev.

Danijel Časni razmišlja (v angleščini) o Božji lastni zavezi kot temelju judovstva in krščanstva z vidika Josepha Ratzingerja.

Judi v manjših štajerskih mestih v srednjem veku

Franjo Podgorelec piše o Edith Stein v kontekstu judovsko-krščanskega dialoga (pogovor s Susanne M. Batzdorff).

Špela Abram je piše o prevpraševanju dialoga med judovstvom in krščanstvom v delih Jacoba Neusnerja.

Renato Podbersič je prikazal prof. Angela Viviana, pozabljenega judaista slovenskih korenin.

Samo Skralovnik piše o Jakobu Aleksiču oziroma poklicanosti človeka k dialogu.

Marija Stanonik je šla po sledi Judov v prekmurski literaturi, na primeru Jožefa Smeja in Miška Kranjca.

Terezija Snežna Večko piše o svetopisemski postavi o ženski (pomoč, ovira ali odvisno od interpretacije?).

Andrej Saje je prikazal sklepanje zakonske zveze v tradicionalnem judovstvu.

Tone Ravnikar je raziskal Jude v manjših štajerskih mestih v srednjem veku.

Andrej Preložnik je raziskal spreobračanje Judov na območju koprske škofije med 15. in 18. stoletjem.

Naslov prispevka Aljaža Krajnca je Dawud al-Muqammas in njegovo razumevanje krščanskega nauka.

Urška Jeglič piše o mektebu v Sloveniji.

O novejših dogodkih ekumenskega in medverskega dialoga

Vinko Škafar objavlja nekaj izbranih besedil o novejših dogodkih ekumenskega in medverskega dialoga ter poročilo o medverski molitvi v Jasenovcu.

Simon Malmenvall pod naslovom »V službi vere, kulture in miru« piše o zadnjem obdobju odnosov med Rusko pravoslavno cerkvijo in Katoliško cerkvijo v Sloveniji.

Samo Skralovnik je prispeval zapis o Maksimilijanu Matjažu, novem celjskem škofu, zavezanemu ekumenski in dialoški misli.

Jan Dominik Bogataj in Janez Potisek pišeta o novem srbskem patriarhu Porfiriju, znancu Slovencev.

Jan Dominik Bogataj je napisal nekrolog ob smrti vladike Atanasija Jevtića.