Lepo slovesno liturgijo so ob pred kratkim posvečenem diakonu Matiju Golobu in stalnem diakonu Karlu Brezovšku sooblikovali številni zavzeti domači ministrantje in ambruški župnijski mešani pevski zbor, ki ga je spremljala organistka Monika Tekavčič, sicer glasbena učiteljica, ki je nabrala tudi člane godalnega kvarteta.

Preberite tudi: Večne zaobljube br. Jožefa Mezga in br. Dominika Papeža

Gospod škof Andrej Saje je lepo pozdravil vse navzoče in se zahvalil vsem, ki so z brati kapucini pripravili slovesnost in praznovanje diakonskega posvečenja, posebej je pozdravil in se za vse zahvalil domačemu župniku Urošu Švarcu in br. Primožu Kovaču, provincialnemu ministru slovenskih kapucinov.

FOTO: Lojze Mušič

V svojem nagovoru je izrazil hvaležnost in veselje za dar poklicanosti br. Dominika in vse povabil k molitvi za nove duhovne poklice. Dalje je razložil pomen besede diakon in globino diakonovega življenja, ki se izvršuje predvsem v služenju po Kristusovem zgledu: »Diakon je živa podoba Kristusa, ki služi in se iz ljubezni skloni, da umije noge svojim učencem. Je tisti, ki oznanja besedo o Božjem kraljestvu in se približa stiskanim in obrobnim.«

FOTO: Lojze Mušič

Škof je večkrat poudaril, da je diakon v službi služenja Božjemu ljudstvu na različnih področjih. Diakon je v stiku z družinami, starejšimi, odraslimi in otroki, lahko je vpet v župnijske in škofijske ravni dobrodelnosti in je pogosto v stiku z najbolj zapostavljenimi, revnimi, trpečimi, umirajočimi … Da bi diakon lahko vse to zares živel v duhu pravega služenja, mora vedno ostajati v Kristusu, črpati moč za svoje delovanje iz vere vanj in se zgledovati po njem, »ki se je ponižal, da bi postal vsem služabnik. 'Če kdo hoče biti prvi, naj bo izmed vseh zadnji in vsem služabnik' (Mr 9,35)«. Čeprav smo vsi kristjani poklicani, da bi služili drug drugemu, nas diakoni k temu posebej spodbujajo in vabijo, saj so oni »podoba Kristusa, ki priskoči na pomoč vsem, ki so v potrebi«.

FOTO: Lojze Mušič

Ko je škof zbrano občestvo popeljal v globino in lepoto diakonskega služenja, je zbrane spodbudil tudi s sporočilom dnevne Božje besede. Povabil je k razmišljanju o lastnem načinu služenja. Ali je to motivirano z iskanjem lastne slave in časti ali so naša dobra dejanja storjena z namenom, da bi nas drugi opazili ali iščemo prva mesta ali pa gre za resnična dejanja ljubezni do bližnjih. Ob koncu homilije je vsem položil na srce: »Dajajmo velikodušno, ne da bi karkoli pričakovali v zameno: ne samo materialna sredstva, temveč darujmo bližnjemu predvsem svoj čas, ljubezen, podporo in razumevanje. Verujmo Jezusovi besedi, ko pravi, 'dajajte in se vam bo dalo' (Lk 6,38) in 'karkoli ste storili enemu teh najmanjših mojih bratov, ste storili meni' (Mt 25,40).«

FOTO: Lojze Mušič

Ob koncu svete maše se je novoposvečeni diakon vidno ganjen in zelo hvaležen zahvalil vsem, ki so ga in ga še spremljajo z molitvijo in človeško bližino.

Br. Dominik Papež po diakonskem posvečenju z narodnimi nošami. FOTO: Lojze Mušič

Veliko hvaležnost je izrazil tudi vsem, ki so na različne načine pripravili in sooblikovali slovesnost diakonskega posvečenja in bratsko druženje ob domačih dobrotah, ki je sledilo pred cerkvijo.

FOTO: Lojze Mušič