Zavetnik: Francije, Rouena in Orleansa, francoskih vojakov, telegrafije in radia

Atributi: oklep, zastava ali meč

Sveta Ivana Arška, »Devica Orleanska«, kmečko dekle

Nenavadna življenjska usoda preprostega, nepismenega dekleta s francoskega podeželja, ki je odločilno vplivala na izid stoletne vojne med Anglijo in Francijo v 14. in 15. stoletju, je že ves čas vir navdiha za mnoge zgodovinske spise in knjige, gledališke igre, pesmi in filme. Ivana se v zgodnjem otroštvu ni prav nič razlikovala od svojih vrstnic: bila je pobožna, dobro vzgojena, skromna in preprosta, opravljala je vsa običajna hišna opravila, pasla je živino svojega očeta in se ukvarjala s prejo. S trinajstimi leti pa je prvič zaslišala glas, v katerem je kasneje prepoznala glas nadangela Mihaela. Večkrat na teden jo je opominjal, naj gre na pomoč francoskemu kralju (prestolonasledniku), ki ga ogrožajo Angleži, in reši Francijo. Več let je skrivala ta svoja videnja, ko pa je dopolnila sedemnajst let, se je, po moško oblečena, na konju v popolni bojni opremi pojavila pred kraljem ter mu razložila svoj načrt in poslanstvo. Po oklevanju in preverjanju ji je kralj le dovolil, da je z majhno vojsko odšla v Orleans, ki ga je našla v brezupnem položaju. To ključno postojanko so Angleži uspešno oblegali, francoska vojska je bila popolnoma na tleh in samo še vprašanje časa je bilo, kdaj bo mesto padlo. Ivana se je najprej lotila reda med vojaki: vsi so morali opraviti življenjsko spoved, dala je odstraniti vse vlačuge, nato pa jih je povedla v zmago. Mesto je bilo osvobojeno, Angleži pregnani v beg, Ivana pa je z vojsko dosegala nove in nove zmage, ki so ponekod že mejile na pravi čudež. Na koncu je skupaj z zakonitim prestolonaslednikom Karlom VII. zmagoslavno vkorakala v Reims, kjer je bil le-ta okronan za kralja. S tem dejanjem naj bi se njeno poslanstvo končalo, a je zaradi kraljeve pasivnosti in lahkomiselnosti na lastno pest odšla branit Pariz. Bila je ranjena, ujeta in kot ujetnica prodana Angležem. Ti so jo pred inkvizicijskim sodiščem obtožili, da je čarovnica, vlačuga in čarodejka, ter jo pet mesecev zasliševali. Ves čas je bila vklenjena v verige, izpostavljena nasilju ječarjev, ni imela zakonitega zagovornika. Izid procesa in obtožba pa sta bili že vnaprej določeni. 30. maja 1431 so jo v Rouenu, komaj devetnajstletno, sežgali na grmadi. Kmalu po njeni smrti je papež Kalist II. proces obnovil in preklical sodbo.

Ime: Izhaja iz latinskega imena Johannes, Joannes, to pa iz hebrejskega Jehohanan, Johanan, kar pomeni: »Jahve, Bog je milostljiv«.

Rodila se je 6. januarja 1412 v vasici Domremy v Lotaringiji, v Franciji,
umrla pa 30. maja 1431 v Rouenu, prav tako v Franciji.

Družina: Rodila se je v zgledni kmečki družini kot najmlajša izmed petih otrok. Njen oče Jakob Tarco, župan, je bil častitljiv, varčen in nekoliko mrk človek, mati Izabela Romee pa blaga ženska in ljubeča mati.

Zavetnica: Francije, Rouena in Orleansa, francoskih vojakov, telegrafije in radia.

Upodobitve: Na številnih upodobitvah je prikazana kot zelo mlada, ponavadi kot bojevnica ali osvoboditeljica. Pogosto nosi oklep, večinoma pa ima pri sebi zastavo ali meč.

Beatifikacija: 18. aprila 1909 jo je papež Pij X. razglasil za blaženo, 9. maja 1920 pa Benedikt XV. za svetnico.

Goduje: 30. maja.