26. aprila 2011 so se namreč avstrijska vlada, deželna vlada avstrijske Koroške in predstavniki koroških Slovencev v Celovcu dogovorili o postavitvi dvojezičnih krajevnih napisov v 164 krajih na avstrijskem Koroškem, kar je avstrijski parlament potrdil 6. julija istega leta.

Odprta vprašanja

Po desetletju sicer ostaja odprtih še veliko vprašanj. Memorandum, ki je spremljal kompromisni dogovor in obljubljal sprejem novega zakona o narodnostnih skupnostih, sistemsko financiranje Slovenske glasbene šole in ureditev financiranja zasebnih dvojezičnih vrtcev, je namreč le delno uresničen.

Če ne sprejmeš dvojezičnosti, je kot bi zavrnil darilo. (Alexander van der Bellen)

Spregovorili tudi koroški Slovenci

Na včerajšnji slovesnosti so med drugim, kot je poročala STA, spregovorili tudi predsedniki vseh treh krovnih organizacij koroških Slovencev – Bernard Sadovnik (Skupnost koroških Slovencev in Slovenk), Valentin Inzko (Narodni svet koroških Slovencev) in Manuel Jug (Zveza slovenskih organizacij).

Pomembna je tudi pravičnost

Sadovnik je izpostavil pomen jezika kot dela identitete, Jug je poudaril, da je sobivanje naloga in da so »vsi odgovorni, da konsenz predajo prihodnji generaciji«, Inzko pa potrdil, da je bilo minula leta prisotno veliko zavzemanja za konsenz, da pa pri narodni skupnosti »ne gre le za konsenz, pomembna je tudi pravičnost.«

Valentin Inzko je potrdil, da je bilo minula leta prisotno veliko zavzemanja za konsenz, da pa pri narodni skupnosti »ne gre le za konsenz, pomembna je tudi pravičnost.« FOTO: Ivo Žajdela

Predsednikov govor v nemščini in slovenščini

»Če ne sprejmeš dvojezičnosti, je kot bi zavrnil darilo,« je poudaril avstrijski predsednik Alexander van der Bellen, ki ne more razumeti, kako lahko odraščanje v dvojezičnosti komu predstavlja težavo: »To je vendar nekaj čudovitega.« Govor je sicer odprl v nemščini in slovenščini.

V srcu Evrope in stičišču številnih kultur

Koroški deželni glavar Peter Kaiser je prepričan, da je v raznolikosti združena Koroška prisotna že, »če dva jezika, dve kulturi in skupine ljudi postavijo v ospredje to, kar združuje.« Po njegovem se je avstrijska Koroška v zadnjem desetletju razvila do te mere, da se zdaj zaveda vloge »v srcu Evrope in stičišču številnih kultur.«

Vsi smo odgovorni, da konsenz predajmo prihodnji generaciji. (Manuel Jug)

Mir, sobivanje in razumevanje

Nekdanji avstrijski državni sekretar Josef Ostermayer je izpostavil, da je avstrijsko Koroško v času pogajanj obiskal 24-krat, »od občine do občine, od ene do druge organizacije koroških Slovencev«. Po njegovem je bil cilj tedanjega deželnega glavarja Gerharda Dörflerja »mir, sobivanje in razumevanje«.

Dvojezične table tarča vandalizma

Dvojezične table na avstrijskem Koroškem so bile sicer v začetku letošnjega leta večkrat tarča vandalov, ki so najprej premazali dvojezične krajevne napise na tablah oziroma slovenska imena krajev na njih v Pliberku in Škocjanu v Podjuni in manj kot teden dni pozneje še na šestih tablah v občini Dobrla vas.