Škofje v ZDA si zelo prizadevajo, da bi verniki radi brali Sveto pismo. V ta namen so pred dnevi objavili Deset praktičnih nasvetov, da bo branje Svetega pisma hkrati molitev in koristno za duhovno življenje. Branje Svetega pisma začnemo z molitvijo, da odpremo naša srca in dušo Božji besedi in ga zaključimo z molitvijo, da bo Božja beseda obrodila svoj sad in nam pomagala, da postanemo bolj sveti in bolj verni ljudje. Molitev pred in po branju Svetega pisma je ena od desetih točk za učinkovito branje Svetega pisma, ki jih je pripravila Mary Elizabeth Sperry, pomočnica direktorja za uporabo nove izdaje Svetega pisma pri Ameriški škofovski konferenci.

V predstavitvi desetih točk za učinkovito branje Svetega pisma Sperryjeva pravi, da je Sveto pismo zapisano poročilo o odnosih Boga do ljudstva, ki si ga je izvolil. Sveto pismo torej ni zgodovinsko besedilo, zgodovina v ožjem pomenu besede, znanstvena knjiga, ali politični manifest, razglas, pravi Sperryeva. Zelo tudi naglaša pomen sobesedila ali notranje povezanosti med staro in novo zavezo ter dejstvo, da je Sveto pismo vedno potrebno brati tudi znotraj izročila Cerkve in skupaj z verniki, ki sestavljajo posamezne skupnosti v Cerkvi.

In sedaj deset praktičnih nasvetov:

1. Za katoličana je branje Svetega pisma ena od oblik vsakodnevne molitve. Ko namreč beremo navdihnjeno besedo, poglabljamo naš odnos z Bogom in pravilno razumemo naše mesto v skupnosti, ki se zbira v Božjem imenu.

2. Molitev pred in po branju Svetega pisma. Branje Svetega pisma ni branje romana ali zgodovinske knjige. Branje moramo začeti z molitvijo, v kateri prosimo Svetega Duha, da odpre naše srce in duha Božji besedi. Branje biblije zaključimo s prošnjo, da bi Božja beseda v našem življenju obrodila svoj sad in nam pomagala, da postanemo bolj sveti in bolj verni ljudje.

3. Ko izbiramo med izdajami Svetega pisma, izberimo katoliško izdajo, ker ta vključuje celotno listo svetih knjig z uvodi in opombami, ki nam olajšajo razumevanje besedila. Katoliška izdaja ima vedno imprimatur, kar pomeni, da besedilo ustreza katoliškemu nauku.

4. Sveto pismo ni knjiga, ampak knjižnica, ker je to zbirka triinsedemdesetih knjig, ki so bile napisane skozi več stoletij. Knjige vsebujejo zgodovino kraljev, prerokbe, pesnitve, pisma, ki vabijo v borbo, opisujejo vero in vernike novih skupnosti in poročila vernikov o Jezusovem oznanjevanju in trpljenju. Kadar bralec pozna različne vrste knjig, mu to pomaga, da lažje razume, katero leposlovno zvrst je pisatelj izbral, da bi podal vsebino sporočila.

5. Dobro je vedeti, kaj Sveto pismo je in kaj ni. Sveto pismo je pripoved o odnosih Boga z ljudstvom, z ljudmi, ki si jih je izbral. Sveto pismo ni zgodovinsko besedilo, znanstvena knjiga, ali politični razglas. V Svetem pismu nas Bog uči resnice, ki nas vodijo v odrešenje.

6. Zavedajmo se, da je vsota vedno večja od delov. Sveto pismo je potrebno brati v zgodovinskih okoliščinah, kaj se je zgodilo pred in potem, ko je sveti pisatelj napisal določeno knjigo. To nam pomaga, da bolje razumemo vsebino besedila.

7. Stara zaveza je vedno v odnosu do nove, obe zavezi se medsebojno osvetljujeta in dopolnjujeta. Kadar namreč beremo staro zavezo v luči Jezusovega vstajenja, je vrednota sama po sebi. Obe zavezi pa nam pomagata razumeti Božji načrt o človeku in človeštvu.

8. Svetega pisma ne berimo vedno sami. Ko namreč katoličan bere in razmišlja o Svetem pismu, naj se zavestno pridruži možem in ženam, ki so resno vzeli Božjo besedo in jo uresničujejo v svojem življenju. Katoličan namreč bere Sveto pismo znotraj izročila Cerkve, da bi bil deležen svetosti in modrosti vseh vernikov.

9. Kaj mi Bog govori? Sveto pismo ni naslovljeno davno umrlim ljudem, ampak je naslovljeno nam, sedaj živečim ljudem, ki živimo v sedanjih enkratnih okoliščinah. Kadar beremo, moramo razumeti, kaj pravi besedilo in kako so verniki v preteklosti razumeli to sporočilo. V luči takšnega razumevanja se potem vprašajmo: ‘Kaj mi govori Bog?’

10. Samo branje Svetega pisma ni dovolj. Če Sveto pismo ostane le beseda na papirju, nismo ničesar naredili. O sporočilu moramo premišljevati, kako naj postane sestavni del našega delovanja. Samo takrat bo Božja beseda postala živa in učinkovita.