Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je včeraj na Brdu pri Kranju pripravil okroglo mizo z naslovom Slovenka v sodobnem globalnem svetu, na kateri je voditeljica Ivana Šundov Hojan, ki tudi sama trenutno deluje na Hrvaškem, povezala uspešne življenjske zgodbe desetih Slovenk, ki delujejo in živijo v tujini, bodisi da so se tja podale iz Slovenije ali pa so zamejke ali potomke slovenskih izseljencev.

Slovenci smo eden od bolj nadarjenih narodov

Ljudmila Novak, ki je dogodek gostila, je uvodoma pojasnila, da so se za nežnejši spol odločili, ker »ženske ne obupamo zlahka in ker smo lahko uspešne le, če imamo za sabo moške, ki nas podpirajo, da se lahko uveljavimo v družbi«. Izpostavila je misel Borisa Pahorja, da smo Slovenci eden izmed bolj nadarjenih narodov. »V času krize, ko dvomimo o svoji sposobnosti, pa je še posebej pomembno, da to povemo samim sebi,« je še dodala.

Slovenska ženska je igrala izjemno pomembno vlogo pri ohranjanju in krepitvi jezika, identitete in kulture v svoji družini pa tudi društvih. Slovenija se lahko ponaša z zelo raznoliko , razvejano diasporo, ki goji slovensko kulturo in ima pomembno vlogo pri krepitvi stikov Slovenije s tujino. Pri tem ima osrednjo vlogo slovenska ženska, so zapisali organizatorji.

Romana Jordan: Skrivnost je v prioritetah

Evroposlanka , znanstvenica in poslanka leta za področje energetike dr. Romana Jordan Cizelj je skrivnost njenega plodovitega dela razkrila s prioritetami, ki si jih moramo postaviti, da lahko uspešno delujemo, vse naenkrat pa ne gre: »Ne verjemite medijem – nismo idealne. Enkrat je treba dati prednost materinstvu, drugič pa karieri.«

Nataša Kramberger: Kot tujec si ustvarjaš svoje prostore

Svojo karierno in družinsko pot je predstavila tudi dr. Snežna Sodin Šemrl, znanstvenica in strokovnjakinja, ki je odrasla v Sloveniji in Kanadi ter kot višji razvojni sodelavec dela v UKC Ljubljana in je koordinatorka multicentrskega internacionalnega konzorcija za raziskave Serumskega amyloida A. Tako kot je ona odšla v svet, je na svojo pobudo storila tudi pisateljica in novinarka Nataša Kramberger, ki trenutno živi v Berlinu, »raju za umetnike«, kot je dejala sama: »Berlin je postal raj, saj v nasprotju z dragim Parizom nudi preživetje tudi mladim umetnikov«. Zase pravi, da si ustvarja svoje prostore, v katerih so ljudje, ki so ji blizu: »Ker vedno, ko toliko potuješ, pomeni, da nekje si in te drugje ni, zato si ustvariš svoje atmosfere.«

Claudia Vončina: proza v italijanščini, poezija v slovenščini

Tržaška pesnica in pisateljica Claudia Vončina, ki je prejela ogromno nagrad za pisanje v italijanščini, je o svoji psihološki kriminalki Contratto mortale (Smrtonosna pogodba) povedala, da je nastala iz misli na Evropo, ki ni le tista lepa in idealna, ki si jo želimo. Zanimivo je opisala tudi izbiro jezika pri pisanju: prozo večinoma piše v italijanščini, ker »je poklicno preučevala italijanske avtorje«, v slovenščini pa poezijo, ki je intimistična, izpovedna.
Vida Mulec: Skrb za okolje ima za posledico bolj zdravo družbo

Vida Mulec je nekdanja uspešna teniška igralka, ki jo je želja po razvoju tako teniške kariere kot študija odpeljala v ZDA, danes vodi neprofitno zasebno fundacijo. Spodbujanje prostovoljstva že od malih nog se ji zdi zelo pomembno, česar v Sloveniji ni veliko. »V ZDA je volunterstvo zelo razširjeno. Skrb zase ima za posledico bolj zdravo osebo, skrb za okolje pa bolj zdravo družbo,« je zaključila Mulčeva.

Tina Zorman: »V Jemnu sem nekakšen srednji spol«

Svojevrstno izkušnjo je predstavila dr. Tina Zorman, turistična vodička in nominiranka za najboljšega vodiča na svetu leta 2010. Študirala in doktorirala je iz biotehnoloških znanosti, a jo je po doktoratu pot iz zdravstvenih razlogov zanesla v turizem in Jemen, kjer je spoznala svojega moža, s katerim vodita turistično agencijo. Življenje v do tujcev zelo strpni, a vendarle muslimanski državi je pestro: »Tam me jemljejo kot srednji spol. Tujke tretirajo drugače kot domačinke – imamo vstop tako v ženski kot moški svet.«

Bernarda Fink Inzko: od občutka manjvrednosti do svetovnih odrov

Svetovno znana mezzosopranistka Bernarda Fink Inzko je predstavila pot izseljevanja njene družine v Argentino in osvetlila tamkajšnje življenje, prepleteno s slovenskim domoljubjem in glasbo: »V Argentini je bila prava mala Slovenija. Doma smo veliko peli, saj ni bilo denarja za inštrumente. Prav glasba je bila zame jezik srca – po glasbi sem dobila veliko čustev, ki jih sicer nisem doma nisem.« Med študijem petja se je srečevala z iskanjem lastne identitete in posledično občutki manjvrednosti, zato se ji zdi velika sreča, da danes lahko nastopa po celem svetu.

Tamara Burmicky: slikarka med Venezuelo, Miamijem in Slovenijo

Arhitektka in slikarka Tamara Burmick – Taya, ki razstavlja po vsem svetu je pokazala, da sledenje enemu poklicu še zdaleč ni nujna pot – sama se je za študij arhitekture odločila, ker so jo doma v Mariboru spodbujali, naj se loti nekaj bolj resnega od slikarstva, v življenju pa je delala marsikaj: gojila kikirikije v Venezueli, razvijala podjetniško žilico v tovarni čokolade v Karakasu in Maleziji, raziskovala stara ljudstva Amerike in veliko slikala. Danes živi med Miamijem v ZDA, kjer ima eno, in Slovenijo, kjer živi druga hčerka.

Barbara Antolič: »Slovenija ima zunaj meja velik kapital«

Podjetnica Barbara Antolič Vupora, ki vodi dom sv. Ane za ostarele v Varaždinu, svoj čas in denar vlaga v razvoj slovenske manjšine na Hrvaškem, kar jo neizmerno napolnjuje, saj ji je kot edini uspelo organizirati pouk slovenščine na drugi varaždinski gimnaziji in osnovnih šolah. Opozorila je na velik, kapital, ki ga imamo Slovenci zunaj meja države: »500 tisoč ljudi zunaj meja – to je velik kapital! V povezovanju vidim kapital za boljše življenje v času krize.«

Alenka Slavinec: študij filma v New Yorku največja prelomnica

Filmska producentka, režiserka in fotografinja Alenka Slavinec je Ptujčanka, ki jo je v New York odnesla želja po filmu kljub uspešnemu delu v marketinških vodah v Sloveniji. Njena najbolj znana razstava so Lipicanci pod naslovom Slovenia in us, ki je gostovala v Washingtonuu, Chicagu, Lipici, ptuju, Mariboru, Piranu, Beogradu, Budimpešti in Milanu, njeno potovanje pa še ni zaključeno. Spregovorila je predvsem o uresničeni želji, da bi v življenju našla nekaj, kar jo izpolnjuje.


Foto: Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu