Nocoj spominska slovesnost s papežem

Deseto obletnico tega izredno pomenljivega dogodka bo papež Frančišek nocoj obeležil s spominsko slovesnostjo. Po navedbah spletnega portala Vatican News se bodo udeleženci zbrali ob 18. uri v vatikanskih vrtovih na kraju, kjer so pred desetletjem Frančišek, Bartolomej, Peres in Abas skupaj molili za mir v Sveti deželi ter simbolično zasadili oljko.

Skupna molitev Izraelcev in Palestincev, kristjanov, judov in muslimanov

Cerkveni in politični predstavniki so se k molitvi za mir v vatikanskih vrtovih zbrali dva tedna po Frančiškovem apostolskem potovanju v Sveto deželo, med katerim je sveti oče tedanjega palestinskega predsednika in izraelskega predsednika skupaj z ekumenskim patriarhom povabil v Vatikan, spominjajo pri vatikanskih medijih. Tako so skupaj molili Izraelci in Palestinci, kristjani, judje in muslimani.

Molili so v različnih jezikih, molitev pa je bila sestavljena iz treh delov, ki so jih vodile tri verske skupnosti: judovska, krščanska in muslimanska. Vsak del je bil sestavljen iz hvalnice Bogu za dar stvarstva, prošnje za odpuščanje in prošnje za dar miru v Sveti deželi.

Za izgradnjo miru je potreben pogum, veliko večji kot za vojno.

Papež Frančišek je ob koncu molitvenega srečanja dejal, da je »za izgradnjo miru potreben pogum, veliko večji kot za vojno. Potreben je pogum, da bi rekli da srečanju in ne spopadu; da dialogu in ne nasilju; da pogajanju in ne sovražnosti; da spoštovanju sporazumov in ne dvoličnosti. Za vse to je potreben pogum, velika moč duše.« Sveti oče je navzočnost izraelskega in palestinskega predsednika označil kot »veliko znamenje bratstva« in »konkretno znamenje zaupanja v Boga«, ki nanje gleda kot na brate in jih želi popeljati po svojih poteh.

»Svet je dediščina, ki smo jo prejeli od svojih prednikov, in tudi zapuščina našim otrokom; otrokom, ki so utrujeni in izčrpani zaradi sporov ter željni doseči zarjo miru; otrokom, ki nas prosijo, naj podremo zidove sovraštva in se podamo na pot dialoga in miru, da bi zmagala ljubezen in prijateljstvo,« je poudaril papež.

Da bi lahko izrekli besedo brat, moramo vsi dvigniti pogled v nebo in se prepoznati kot otroci enega Očeta.

Spomnil je številne otroke, ki so umrli kot nedolžne žrtve vojne in nasilja. »Naša dolžnost je ravnati tako, da njihova žrtev ne bo zaman. Spomin nanje zbuja v nas pogum za mir, moč za vztrajanje v dialogu za vsako ceno, potrpežljivost za vsakdanje tkanje vedno močnejše mreže spoštljivega in mirnega sobivanja, v slavo Boga in dobro vseh.« Papež je še zatrdil, da samo človeške moči niso dovolj: »Večkrat smo se že približali miru, toda zlo ga je uspelo preprečiti. Zato smo tukaj, ker vemo in verujemo, da potrebujemo Božjo pomoč. Slišali smo klic in nanj moramo odgovoriti: klic, naj zlomimo spiralo sovraštva in nasilja, zlomimo z eno besedo: brat. Da pa bi jo lahko izrekli, moramo vsi dvigniti pogled v nebo in se prepoznati kot otroci enega Očeta.«

Predsednika o pomenu miru

Zbrane sta nagovorila tudi Peres in Abas. Izraelski predsednik Šimon Peres je spregovoril o pomembnosti miru. »Dva naroda – Izraelci in Palestinci – še vedno hrepenita po miru. Solze mater nad njihovimi otroki še vedno skelijo v naših srcih. Končati moramo krizo, nasilje, spore. Vsi potrebujemo mir. Mir med enakimi.« Dejal je, da so se zbrali k prošnji za mir med verstvi, narodi, skupnostmi, moškimi in ženskami, ter izrazil željo, da bi »resničen mir kmalu in hitro postal naša dediščina«.

Pred Gospodom smo enaki. Vsi smo del človeške družine.

Izpostavil je še, da morajo biti naše poti poti milosti in miru: »Pred Gospodom smo enaki. Vsi smo del človeške družine. Kajti brez miru nismo celotni in moramo še doseči poslanstvo človeštva.« Mir ne pride na lahek način. Uporabiti moramo vse svoje moči, da bi ga dosegli, dosegli kmalu. Četudi to zahteva žrtve in kompromise. Peres je še dejal, da si je za mir treba prizadevati, čeprav se nam zdi daleč: »Če bomo mir zasledovali z vztrajnostjo in vero, ga bomo dosegli.«

Prosimo te, naj Palestina, in še posebej Jeruzalem, postane varna dežela za vse vernike ...

Palestinski predsednik Mahmud Abas je izpostavil pomen udejanjanja resnice, miru in pravičnosti v Palestini, na vsem območju in v svetu kot celoti: »Prosim te, Gospod, v imenu svojega naroda, naroda Palestine – muslimanov, kristjanov in samarijanov, ki goreče želi pravičen mir, dostojno življenje in svobodo … Nakloni, o Gospod, našemu območju in njenim prebivalcem zaščito, varnost in stabilnost.« Izrekel je še prošnjo za mir v Sveti deželi, Palestini in Jeruzalemu, skupaj s tamkajšnjimi prebivalci: »Prosimo te, naj Palestina, in še posebej Jeruzalem, postane varna dežela za vse vernike ter kraj molitve in češčenja za pripadnike treh monoteističnih verstev, judovstva, krščanstva in islama.«