Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Deset biserov pisne dediščine

Za vas piše:
Ksenja Hočevar
Objava: 30. 10. 2023 / 17:03
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 31.10.2023 / 01:40
Deset biserov pisne dediščine
Dunajska univerzitetna diploma z dne 27. marca 1828, s katero je Prešeren postal doktor prava; hrani jo knjižnica Narodnega muzeja Slovenije. Desno Prešernovi rokopisi. FOTO: Tatjana Splichal

Deset biserov pisne dediščine

V Narodnem muzeju Slovenije je na ogled deset biserov slovenske dokumentarne dediščine, med njimi tudi Stiški rokopis, Biblija Jurija Dalmatina in listine grofov Celjskih.

Razstava Spomin Slovenije z izvirniki predstavlja prvih deset enot pisne in dokumentarne dediščine, ki so bile leta 2022 vpisane na Nacionalno listo Unesco Spomin sveta. Med »najimenitnejših deset«, kot so poimenovali pisne in dokumentarne pomnike slovenske kulture in zgodovine, so uvrščeni Ptujski mestni statut iz leta 1513, Herbarijska knjiga Janeza Krstnika Flysserja iz leta 1696, Stiški rokopis iz leta 1428, serija listin grofov Celjskih iz let 1262–1456, korespondenca Primoža Trubarja in drugih protestantskih piscev iz 2. polovice 16. stoletja, Prešernova zapuščina iz prve polovice 19. stoletja, knjižnica frančiškanskega samostana Novo mesto (1469–1800), Biblija Jurija Dalmatina iz leta 1584, znameniti Piranski kodeks Pietra Coppa (1524–1526) in taboriščne tarok karte Borisa Kobeta (1945).

Kako so živeli na Ptuju?

»Z razstavo želimo to zvrst dediščine približati širokemu krogu ljudi. Prav zato smo med drugim zasnovali interaktivni zaslon, da se bodo lahko...

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.

Nazaj na vrh