Depresija je bolezen, za katero sta značilni dolgotrajna žalost in izguba zanimanja za dejavnosti, v katerih običajno uživamo, ob tem pa je ovirano tudi naše vsakodnevno delovanje, ko s težavo poskrbimo za vsakdanja opravila. Knjiga Depresija ni greh, ki sta jo napisala zdravnik Aaron Kheriaty in teolog ter duhovnik p. John Cihak, prinaša pomoč in tolažbo vsem, ki trpijo zaradi te hude bolezni duha, njihovim bližnjim pa ponuja potrebno znanje, da bodo depresivnim ljudem izkazovali razumevanje, pomoč in tolažbo, ki jih tako nujno potrebujejo.

Avtorja zelo poljudno in razumljivo zapišeta znanstvene razlage o depresiji ter bodrilno pokažeta, kako naj izgubljeno upanje in nov smisel poiščemo v filozofiji, različnih vrstah terapij in predvsem v veri. Knjiga na koncu prinaša tudi napotke za nadaljnje branje, različne molitve in sočutni nagovor papeža sv. Janeza Pavla II. o tej tegobi sodobnega časa.

Pomembno se je zavedati, da to motnjo razpoloženja lahko zdravimo in da nastane zaradi najrazličnejših razlogov; je posledica prepleta dednosti, zgodnjih izkušenj in okolja. Depresija je pogosto povezana z nekaterimi čezmerno izraženimi osebnostnimi lastnostmi, kot so pretirana zahtevnost do sebe, storilnostna naravnanost, ustrežljivost v medosebnih odnosih, pretirana samokritika in drugo. Izredno pomembno je, da bolezni ne prikrivamo pred seboj in pred drugimi ter da poiščemo strokovno pomoč. Velja si zapomniti, da skrb za harmonične odnose odganja ali olajša številne bolezni, ne le depresijo.

Kako prepoznati?

Ob izidu knjige sta svoje izkušnje predstavila tudi psihiatrinja dr. Tatjana Sodja in duhovnik dr. Matjaž Ambrožič, oba svoje poslanstvo opravljata v Begunjah na Gorenjskem, kjer deluje psihiatrična bolnišnica.


Foto: Ksenja Hočevar

Dr. Sodja je zelo jasno predstavila znake depresije: »Prvi kriterij, da lahko govorimo o bolezni, je, da depresivno razpoloženje traja več kot dva tedna. Da me več kot dva tedna ne veseli, kar me je veselilo prej, da nisem sposoben pogovora, da vse postaja težko. Da se umikam v svoj svet, v osamo. Da sem brez razloga utrujen. Spremlja me občutek, da ne zmorem izpeljati vsakodnevnih obveznosti. Temu se pridružijo težave s spanjem, človek nima apetita …« Pojavijo se težave s koncentracijo, neodločnost, nemir, občutek nevrednosti, krivda, brezup, misli na samopoškodovanje ali samomor.

Nekakšna varovalka pri okrevanju je lahko duhovno življenje, nikakor pa ni zaščita proti pojavu bolezni. Dr. Ambrožič je povedal, da je najteže videti mladega človeka, ki se vda v usodo, ko se mu zdi vse brez smisla, ko ne vidi izhoda in svetle prihodnosti, postane melanholičen, depresiven. »Včasih so se ljudje povezovali, držali so skupaj, vedeli so, da bodo preživeli le, če bodo držali skupaj. Danes je čas drugačen, zaznamovan z mediji, z elektronskimi napravami, ki največkrat življenje v resnici otežujejo; videz, da ga lajšajo, je pogosto lažen. Elektronske naprave nas potopijo v individualizem, človek vidi le še sebe, za okolico se ne zmeni.« Duhovnik je pristavil, da je v današnjem času premalo zavedanja, da lahko »zmagujemo le skupaj in da sem kot posameznik nemočen«.

Ali obstaja kakšen recept zoper pojav depresije?

Dr. Sodja priporoča: »Dovolj spanja: od določene ure do določene ure. Pri vsej tehnologiji je danes to velika zanka. Drugo je: ujeti ritem življenja, v katerega so vključeni delo, druženje, tišina, refleksija. Tretje: izogibanje substancam, od energijskih pijač, omame.« Dr. Ambrožič pa je dodal, da je najbolj osnovna preventiva zoper greh in bolezen izpraševanje vesti. »Preden zaspiš, si vzemi čas, da prevetriš dogajanje v sebi in vse izročiš v Božje roke: če je to greh, je potrebno kesanje, če je dobro, se zahvali. Bog ni strašljivec, ki se ga je treba bati.«