Praznovanje 18. obletnice obstoja so na radiu Ognjišče poleg gala koncerta v Cankarjevem domu zaključili s sveto mašo v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano, ki jo je daroval celjski škof Stanislav Lipovšek, in okroglo mizo, ki sta jo novinarja Nataša Ličen in Alen Salihović poimenovala Veren državljan, odgovoren katoličan, na njej pa so kot gostje sodelovali državna sekretarka Barbara Brezigar, pravnik Miro Cerar, antropolog Jože Ramovš in psihoterapevt Bogdan Žorž.

O protestih: Želimo si bolj pošteno politiko

Prvi del so namenili komentarju protestov, ki so se začeli v Mariboru in se širijo po državi. Brezigarjeva je spomnila na dejstvo, da je pravica do izražanja mnenj ustavna pravica, da pa nasilje, ki se je pojavilo na protestih, nikoli ne pripelje do dobrega rezultata, večkrat celo do zlorabljanja ljudi. Po njenem mnenju so protesti odgovor, s katerim protestniki vladi izražajo svoj ne. V luči odgovornosti, pa je postavila vprašanje protestnikom: »Kaj pa, če nečesa ne? Naj dajo svoj odgovor.«

Z njo se je strinjal tudi Cerar, ki je dodal, da nasilje porodi samo nasilje, zato ga ne smemo podpirati. Po njegovem mnenju gre za krik obupa državljanov vseh vrst, zato je velika odgovornost na strani vladajočih, da ga slišijo. Žorž pa je v protestih videl predvsem obup, dejanje upora, žal pa ne cilja, zato je rekel, da upa, da se bodo politiki zamislili, znali preseči trenutne razlike in postavili vizijo. Cerar je ob tem dodal, da zdaj ni čas velikih vizij. Razlog vidi v dejstvu, da smo se po osamosvojitvi precej ukvarjali s tem, kako bomo Slovenijo predstavili navzven, zdaj pa se ukvarjamo sami s sabo. Kljub vsemu se ni strinjal, da protestniki nimajo vizije: »Njihova vizija je, da si želijo bolj pošteno politiko. Bodimo bolj etični, solidarni, človečni državljani.«

Ramovšev pogled je bil še nekoliko bolj pesimističen – v zadnjem času ga je strah zaradi vzgojnih zablod druge polovice 20. stoletja, ki so povozile vzgojo za človečnost in žrtvovanje, zaradi česar je naša psihologija zašla v razvajanje. Spomnil je, da je skoraj vsaki krizi sledila vojna, zato lahko le upa in moli, da se pri nas to ne bo zgodilo: »Ne računajmo na pamet, ko je ni več pri večini. Deluje sicer pri manjšini, ki pa red lahko naredi samo tako, kot ga je Kristus. Cela Evropa je tako razvajena, da ne bi zategovala pasu.«


O odgovornosti in pripadnosti narodu: neločljivo povezana pojma

Žorž o pojmu odgovornosti ni želel dati enoznačne razlage. Kot terapevt postavlja predvsem vprašanja o osebni odgovornosti (naredim tisto, kar moram), ki pa ni mogoča, če nimamo najprej ljubezni do sebe in enako velja za narod – če cenim državo, se moram vprašati, kaj sem kot posameznik pripravljen storiti zanjo. Za Cerarja odgovornost pomeni skrb – tudi za to, da država živi, zato smo zanjo vsi soodgovorni.

Ramovš je navedel razmišljanje V. Frankla, da gre pri odgovornosti za isti kovanec z dvema stranema – na eni je odgovornost, na drugi pa svoboda: »Pogoj za odgovornost je razvita osebna svoboda.« Po njegovem mnenju gre za razvito domovinsko zavest, kar nam gre v Sloveniji bolj slabo od rok. Brezigarjeva pa je na dvojico odgovornost in pripadnost narodu pogledala z druge strani: »Pripadnost domovini kažemo z odgovornostjo. Dobesedno odgovornost pomeni dati odgovor – da se ne izmikamo, se ne lažemo in to nas povezuje z odgovornim državljanstvom. Odgovornost je povezana s skupnostjo: najprej do najbližjih in do abstraktnih pojmov, kot je narod.«


O državi in Cerkvi: Sožitje različno mislečih ni iluzija

Za Žorža povezava med državo in Cerkvijo mora biti, saj bi bilo narobe, če bi o odgovornem kristjanu govorili v luči ekskluzivizma, saj bi zatajili svoje prepričanje. Na vprašanje, ali je zaradi svojega prepričanja morda kdaj dobil predznak, pa je odgovoril, da med svojimi kolegi na to ni naletel, saj ga razumejo, zaradi česar verjame, da sožitje med različno mislečimi ni iluzija. Zaveda se, da je Cerkev naredila kar nekaj napak, s katerimi si je vzela visok kapital zaupanja in nam je zato lažje, če s prstom kažemo na drugače misleče.


O nezaupanju javnim institucijam in zgledu politikov

Cerar je opozoril na pomemben trend splošnega nezaupanja javnim institucijam. Meni, da je do tega prišlo, ker smo jih v zadnjih 20 letih sami precej razvrednotili, saj včasih ne znamo razlikovati med institucijami in njihovimi nosilci: »Temu se ne moremo izogniti, a moramo pa dojeti pojem spoštovanja moramo biti objektivni. To smo Slovenci izgubili.« Opozoril je na delitev na naše in vaše ter nekritično zagovarjanje (svojih) enako mislečih in kritiziranje drugih: »Najprej moramo priznati svoje napake in dostojno opozoriti na napake drugih.« Kot nasvet politikom pa se je zavzel za to, da bi morali biti zgled, saj jim bomo šele takrat sledili.

Brezigarjeva je spodbudila državljane, da politikom dovolimo, da so pošteni, toda če volimo tistega, ki ima vse odgovore, ki ne zna priznati napak, potem smo za to soodgovorni: »Nagrajujemo tiste, ki se znajdejo in to je slaba popotnica mladim rodovom.


O volilni udeležbi in demokraciji: Radi kritiziramo, ne gremo pa na volitve

Po mnenju Ramovša, je volilna udeležba po vsej Evropi nizka, ker imamo veliko zunanje in premalo notranje svobode in odgovornosti. Brezigarjeva je menila, da tudi tisti, ki ne odide na volitve, da svoj glas – voli za večino: »Če ne grem na volitve, pustim, da drugi odločijo namesto mene.« Cerar je ob tem opozoril na težavo, ko imamo le ozek izbor (tudi na predsedniških volitvah). Zdi se mu prav, da smo bolj aktivni, hkrati pa je pozval, da je odgovornost družbenih elit, da državljanom ponudijo boljšo ponudbo.

Žorž je razpravo o volitvah navezal na demokracijo, saj se mu zdi, da smo prišli do točke, ko se je iluzija o njej zrušila in stopamo v fazo, ko bomo gradili demokracijo na realnih temeljih. In če imamo vsaj še malo vere v to, bomo po njegovem mnenju izbrali odhod na volitve. Brezigarjeva pa je ob tem dodala, da demokracija ni le ureditev, ampak stanje duha in v tem vidi upanje za Slovenijo. Tudi po Cerarjevem mnenju demokracija niso le volitve, ampak predvsem politična kultura, ki pa še ni razvita.


Foto: Tatjana Splichal