Že kmalu po prevzemu vlade s strani nove koalicije je bilo jasno, da urada za demografijo ne bo več. Z ministrstva za delo so takrat sporočili, da urada, "ki ga je vlada Janeza Janše ustanovila za spodbujanje konservativne politike rodnosti ter tradicionalnih vrednot očetovstva in materinstva, ne potrebujemo". Ob tem so poudarili, da ključni problem slovenske družbe ni v premajhnem številu otrok, temveč v tem, da 41.000 mladoletnih otrok in 97.000 upokojencev živi pod pragom tveganja revščine. Na ministrstvu tako menijo, da "namesto krepitve konservativnih družinskih politik zato potrebujemo krepitev progresivnih socialnih politik za odpravljanje revščine in zagotavljanje dostojnih pokojnin".

Zato so urad ukinili, tridesetdnevni rok za prenos nalog urada na druge organe in njegovo dokončno ukinitev se bo iztekel prihodnji teden.

Demografija mora ostati osrednje politično vprašanje

Ob prenehanju delovanja urada je vršilec dolžnosti direktorja urada mag. Danilo Lončarič med drugim izrazil pričakovanje "da se bo v prihodnje celotna slovenska politika in družba nasploh začela bolj zavedati, da je demografsko vprašanje eno najbolj ključnih področjih za naš nadaljnji razvoj." Kot opozarja, bo k ukrepom treba pristopiti sistematično, saj bomo le na ta način lahko ublažili napovedi, ki jih predvidevajo demografske projekcije in obrnili trend v pozitivno smer.

Uradnemu delu zapisa, v katerem so naštete naloge, na katerih je delal urad, sledi še bolj osebni del, v katerem Lončarič izpostavlja, da je življenje največ, kar ljudje lahko imamo. Prav zato demografija po njegovem mnenju ni samo ekonomija, ampak tudi zagotovitev dostojnega življenja za vse generacije in osnovni gradnik razvoja za vse ostale panoge in vede:

"V družbi nasploh bi si želel, da težimo k temu, da ohranjamo kakovost življenja in blaginjo ljudi ter jo poizkušamo dvigniti na višjo raven. Bistvo kar imamo in kje smo, nam ne sme postati samoumevno. V prihodnje vidim umestitev področja demografije na področje najvišje politične ravni. Le tako bomo izzive, ki so že danes prisotni, uspeli obvladovati s celostnim načrtovanjem, medsektorskim pristopom in implementacijo rešitev v družbi, v kolikor želimo ohranitev slovenskega naroda na ozemlju, kot je sedaj", svoje razmišljanje ob ukinitvi urada zaključuje Lončarič.

Številke so neusmiljene

"Slovenija že več kot štirideset let ne zagotavlja takšnega števila rojstev, ki bi zagotavljalo obnavljanje prebivalstva," med drugim piše na spletni strani Urada za demografijo. To v družbi seveda povzroča številne spremembe, Med najbolj opaznimi je zagotovo hitro zmanjševanje deleža prebivalstva, ki ga sestavljajo mladi. V zadnjem desetletju se je njihov delež med celotnim prebivalstvom zmanjšal za 15 %, medtem ko se je število starejših povečalo za 29 %. Leto 2013 je bilo tako v zgodovini Slovenije zadnje, ko je populacija mladih, starih od 15 do 19 let po številčnosti še presegala število starejših, starejših od 65 let. Takrat je v Sloveniji živelo 352.145 starejših od 65 let. Letos pa je njihovo število znašalo že 444.743.

Če je bilo leta 2012 mladih še 20.000 več kot starejših, je desetletje kasneje mladih v primerjavi s starejšimi kar za 136.000 manj.

Nova vlada bo morala ponuditi nove rešitve

Te spremembe pa družbe ne prizadenejo le v statističnem smislu, ampak se kmalu poznajo tudi ekonomsko. Zato naraščajo stroški pokojninske blagajne, v katero vplačuje čedalje manj ljudi. Istočasno ima ta tudi čedalje več prejemnikov.

Ni mogoče zanikati, da bi povečanje rodnosti v tem trenutku koristilo skoraj vsaki zahodni vladi. Tudi slovenski. Toda na ministrstvu za delo so več kot očitno prepričani, da je konservativna politika rodnosti ter tradicionalnih vrednot očetovstva in materinstva v nasprotju s krepitvijo družinskih politik. Zato nameravajo predvsem krepiti progresivne politike za odpravljanje revščine. Te bodo morda izboljšale socialni status mladih in upokojencev, a v demografske trende ne morejo poseči. Namesto tega se zdi, da bo vlada demografske kazalnike skušala popravljati predvsem s priseljevanjem.

Toda tudi v tem primeru bo morala vlada pokazati bistveno več aktivnosti. Slovenski trg dela je za tuje iskalce zaposlitve večinoma nezanimiv, saj je stopnja obdavčitve plač visoka. Prav tako je izjemno dolgotrajno pridobivanje delovnih dovoljenj, sama urejenost trga pa je izjemno, izjemno daleč od neke konkurenčne ravni.

Brezbrižna ukinitev urada za demografijo nam tako sporoča predvsem to, da se z demografskimi problemi, ne glede na to, da nas nanje opozarjajo tudi številne mednarodne institucije, še vedno nismo pripravljeni soočiti.