Demenca: Ni zdravil, so le pravi pristopi
Demenca: Ni zdravil, so le pravi pristopi
Ni naključje, da o demenci pišemo septembra, ki je vse od leta 2011 svetovni mesec Alzheimerjeve bolezni. Tema letošnjega je Pravočasna diagnoza. Le vsak četrti bolnik z demenco namreč to diagnozo ima.
DPT točke
23. avgusta so se mreži Demenci prijaznih točk pridružili še Ministrstvo za finance in Ministrstvo za okolje in prostor ter še 10 dodatnih DPT po Sloveniji. Danes je takšnih točk, ki oblikujejo demenci prijazno okolje v Sloveniji že 250. Za spletno Družino je podrobnosti o DPT delila Štefanija Lukič Zlobec, predsednica Združenja Spominčica.
Gradijo prijazno okolje
Glavni namen točk DPT je, da vsi, ki živijo v določenem okolju oziroma prostoru, bodisi lokalnem ali širšem, prepoznajo prve znake demence. Te je na začetku težko razpoznati, a posamezniki in skupnost, ki so oboroženi s pravimi informacijami to zmorejo. DPT torej učijo širšo družbo in gradi demenci prijazno okolje. Tako lahko prispevamo k boljši kvaliteti življenja vsem osebam s to boleznijo, kot tudi njihovim družinam. Za bolezen namreč ni zdravila, so le pravilni pristopi. Točka je predvsem namenjena svojcem oseb z demenco, ki so lahko na DPT pomirjene, da se osebje z njimi zna ustrezno sporazumevati in jih tudi oskrbeti ter jim nudi praktično podporo in pomoč.
Osebe z demenco je treba razumeti, biti z njimi prijazen. Dober primer tega je trgovina. Oseba z demenco bo lahko želela trgovino zapustiti, ne da bi opazila, da česa ni plačala. A ta oseba ne krade. Zato je pomembno, da jo osebje kot takšno prepozna, jo diskretno odmakne iz prostora in se z njo pogovori. Ob prijaznem posamezniku se oseba umiri, zaposleni lahko ugotovi, kje je doma in pokliče njene svojce. Če pa jo prestrašimo, lahko začne kričati.
S takšnim odnosom pripomoremo, da te osebe lahko čim dlje ostanejo v domačem okolju, vključene v družbo, tako se bolje počutijo, pa tudi njihove družine, ki tako niso socialno izolirane. (Štefanija Lukič Zlobec)
Kako?
Vsi, ki jih odprtje takšne točke zanima, stopijo v stik z Združenjem Spominčica. Da je zanimanje veliko, pravi tudi sama predsednica.
Spominčica poskrbi za celoten protokol izobraževanja, ki je podprt z ustreznimi strokovnjaki s področja demence, psihiatri, fizioterapevti in ko je osebje dovolj teoretično in praktično podkovano sledi slavnostna otvoritev, na kateri so vedno prisotni tudi župan in župnik, lokalne televizije, mediji, namen otvoritve pa je tudi širšo skupnost na takšen način obvestiti, da je v njihovem okolišu Demenci prijazna točka, ki jo na vratih označuje logotip treh spominčic. (Štefanija Lukič Zlobec)
Prvo DPT odprli 2017
Prva DPT točko so odprli leta 2017 v prostorih Varuha človekovih pravic, katerega položaj je takrat zavzemala še Vlasta Nussdorfer. Po tistem odprtju se je na Združenje zgrnil plaz interesa s strani najrazličnejših organizacij in ustanov z vse Slovenije, pravi Štefanija Zlobec. To priča o pohvale vredni zrelosti družbe, ki se je bila pripravljena z boleznijo spopasti tudi na širšem družbenem področju ter pomagati ljudem in njihovim družinam.
Najprej so se DPT pričele odpirati v domovih starejših občanov. Ena prvih institucij, ki se je DPT pridružila, je bila Policija, saj so policisti eni prvih ljudi, ki z osebami z demenco pridejo v stik.
Najdejo jih običajno ponoči, kot pogrešane osebe, ki pri sebi nimajo osebnega dokumenta, običajno so tudi v pižamah, zato je pomembno, da osebe z demenco prepoznajo in z njimi znajo komunicirati. (Štefanija Lukič Zlobec)
Sledile so jim knjižnice, lekarne, Ministrstvo za notranje zadeve, Socialna zbornica Slovenije, Zdravniška zbornica Slovenije, Fakulteta za socialno delo, muzeji, Narodna galerija, … V obdobju epidemije koronavirusa so predvsem lekarne igrale pomembno vlogo, saj so se ljudje po informacije odpravili k njim in tako prišli do zdravnika.
Po vzoru Evrope
Spominčica v Sloveniji deluje od leta 1997, ko jo je ustanovil dr. Aleš Kogoj, pionir na področju demence in vse od takrat Združenje deluje po vzoru organizacij drugje po Evropi. Še leta 2000 se o demenci ni veliko vedelo, z ozaveščanjem pa so pripomogli, da so te osebe prišle do diagnoze, njihovi svojci pa do podpore. Bolezen traja od 10 do 15 let, bolniki pa hitro postanejo nesamostojni.
V širšem smislu demenca vpliva ne le na bolnika, temveč tudi njihove družine, socialne delavce, zdravnike, tudi uradno stališče je, da bolezen za seboj potegne trikrat več ljudi, kot je obolelih. Značilno zanjo je tudi, da ima diagnozo le vsak četrti bolnik.
Žarek upanja
Vse od leta 2002 ni na tržišču nobenega novega zdravila za to bolezen. Po svetu sicer teče veliko raziskav, to leto spomladi pa je iz ZDA le prišel žarek upanja, saj je bilo pogojno odobreno zdravilo, ki naj bi bolezen dejansko zdravilo in ne le blažilo, kot to delajo trenutno dostopna zdravila. Zdravilo je sicer še naprej v fazi raziskav, uporabljajo ga že v ZDA in Angliji, v Evropi pa ga niso še odobrili, še pove Štefanija Lukič Zlobec.