Po njihovem pomeni zakon, ki ga je podprlo 54 poslank in poslancev, nasprotovalo pa mu jih je 24, povsem nesprejemljivo dodatno obremenitev za slovensko gospodarstvo in vodi v nadaljnje zmanjšanje njegove konkurenčnosti, posledično pa lahko ogrozi mnoga delovna mesta. »Finančnim obremenitvam delodajalske strani se bomo zoperstavili s predlogom veta v Državnem svetu,« so napovedale reprezentativne delodajalske organizacije.

Ne z dodatnimi obremenitvami delodajalcev

V zakonu sprejete obremenitve za dolgotrajno oskrbo, nadaljujejo, dodatno obremenjujejo gospodarske družbe, čeravno je skupna prispevna stopnja delavcev in delodajalcev že zdaj med najvišjimi v EU, na kar so delodajalske organizacije, članice ESS, opozorile že v fazi obravnave predloga zakona na ESS. »Strinjamo se s potrebo po sistemski ureditvi dolgotrajne oskrbe, ki pa mora biti financirana v okviru obstoječih prispevnih stopenj in nikakor ne z dodatnimi obremenitvami delodajalcev,« še opozarjajo reprezentativne delodajalske organizacije.

Predlog veta v Državnem svetu

Te se bodo po lastnih napovedih določbam glede financiranja dolgotrajne oskrbe postavile po robu s predlogom veta v Državnem svetu. »Vztrajali bomo, da se financiranje dolgotrajne oskrbe začasno ohrani skladno z določbami trenutno še veljavnega zakona. Najpozneje do 30. junija 2025 pa se mora v okviru pogajalske skupine ESS pripraviti kompromisna rešitev v posebnem zakonu, ki bo uredila vire financiranja dolgotrajne oskrbe,« so neomajne delodajalske organizacije.

Razmislek o izstopu iz ESS

Če se bo dosedanja praksa kršitev pravil socialnega dialoga nadaljevala še naprej, bodo reprezentativne delodajalske organizacije – Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije in Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije – razmislile tudi o izstopu iz Ekonomsko-socialnega sveta, so še zapisale v sporočilu za javnosti.

Morebitna izredna seja DS v četrtek

Interesne skupine delodajalcev, lokalnih interesov in kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev v Državnem svetu o vložitvi skupne pobude za predlog odložilnega veta na Zakon o dolgotrajni oskrbi odločajo na današnji in jutrišnji skupni korespondenčni seji. Če se bodo odločile za pobudo, bo izredna seja Državnega sveta ta četrtek. Že minuli teden sta interesni skupini delodajalcev in kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev pozvali vlado in poslance k vnovičnemu razmisleku o ustreznosti financiranja dolgotrajne oskrbe.

Zavrnjena dopolnila opozicije

Včeraj sprejet Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki je po prepričanju koalicijskih strank kakovosten, od 1. julija 2025 določa tudi plačilo obveznega prispevka v višini 1 odstotka, kar sta želeli z dopolnili črtati opozicijski poslanski skupini SDS in NSi, vendar nista bili uspešni. Delodajalci in delojemalci bodo plačali prispevek v višini 1 % bruto plače, upokojenci v višini 1 % od neto pokojnine, samostojni podjetniki in kmetje pa bodo plačali 2 %, ker so hkrati delodajalci in delojemalci.

Iz žepov pobranih dodatnih 620 milijonov evrov

»Zakaj je novi zakon slabši za upravičence? Za približno enak obseg storitev, kot jih je uzakonil veljavni zakon, zdaj sprejeti uvaja nov davek. Nov prispevek, ki ga bodo morali plačevati vsi zaposleni, kmetje, s. p.-ji, upokojenci. Vsem tem bodo vsako leto iz žepov pobrali dodatnih 620 milijonov evrov, pri povprečni plači to pomeni 520 € letno na zaposlenega. Če bi lani delo nadaljevala prejšnja vlada, bi se zakon izvajal že več kot pol leta,« je poudaril poslanec SDS Zvonko Černač.

Reberšek o ministrovih besedah

»Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je za ta zakon dejal, da gre za 'najpomembnejši dosežek na področju socialne zaščite v zadnjih 30 letih'. Ob tem je kar spregledal že veljavni zakon prejšnje vlade, ki mu je sedanja koalicija na škodo starejših zamaknila izvajanje. V času prejšnje vlade je bil po 20 letih in 120 osnutkih končno sprejet Zakon o dolgotrajni oskrbi,« pa je izpostavil poslanec NSi Aleksander Reberšek.