Vladne spremembe dohodninske zakonodaje ne uživajo podpore delodajalskih organizacij. Kot opozarjajo na Trgovinski zbornici Slovenije, Gospodarski zbornici Slovenije, Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije ter v Združenju delodajalcev Slovenije in Združenju delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije, bi predlagana novela zakona še pred njihovo dokončno uveljavitvijo izničila pozitivne učinke davčnih sprememb iz marca letos.

Ob tem dodajajo, da zakon pred začetkom javne obravnave ni bil obravnavan v okviru Ekonomsko-socialnega sveta, kar je v nasprotju s pravili o delovanju Ekonomsko-socialnega sveta.

Izvede naj se celovita davčna reforma

Kot so dodali, je vlada že ob napovedi tokratnih sprememb napovedala celovito davčno reformo, "v okviru katere bi lahko na podlagi celovite analize predlagalo tudi spremembe dohodninske zakonodaje, in sicer v smeri zagotovitve večjih neto prihodkov slovenskim državljanom, ne pa da predlaga parcialne spremembe, ki bodo njihove neto prihodke še zmanjšale."

Zato ministrstvu predlagajo, da omenjeni zakon umakne iz javne obravnave.

Obdavčitev vpliva na to, kako prebivalstvo troši

Za umik zakona so se že dopoldne zavzeli na Gospodarski zbornici Slovenije, saj bo imela napovedana sprememba zakona o dohodnini neposreden vpliv na gospodarstvo. Kot opozarjajo, obdavčitev fizičnih oseb vpliva na to, kako prebivalstvo troši, kakšne finančne zahteve ima do svojega delodajalca in kakšne odločitve sprejema pri upravljanju premoženja oziroma varčevanju.

Kot pojasnjujejo v GZS, pri predlaganih spremembah podpirajo dvig splošne olajšave na 15.000 evrov, saj dejansko naslavlja nadpovprečne izzive draginje pri posameznikih na nizko plačanih delovnih mestih. Prav tako pozdravljajo tudi dvig splošne olajšave za mlade, kar vidijo kot enega od vzvodov za spodbujanje prehoda mladih v delovna razmerja. Pri tem pa predlagajo, da naj posebna olajšava v višini 1000 evrov velja za obe starostni obdobji in ne le za mlade do 26 let.

Dvig splošne olajšave je prenizek

Prav tako bi si želeli tudi večjega dviga splošne olajšave. Le ta naj bi se glede na leto 2022 dvignila le za 500 evrov, s čimer se bo splošna razbremenitev plač znižala manj, kot je bilo to prvotno predvideno. To pa pomeni manjšo rast potrošnje gospodinjstev v letu, kjer bo izziv doseganje pozitivne gospodarske rasti. Prav tako bo dohodke prizadela tudi odprava avtomatske indeksacije višin olajšav, zaradi česar bo prirast plač mnogo bolj obdavčen.

Ob tem dodajajo, da bo dvig davčne stopnje v najvišjem dohodninskem razredu poslabšal zaposlitvene pogoje za visoko usposobljene strokovnjake in jih prisilil k spremembi davčnega rezidentstva. Dvig stopnje dohodnine pri dohodkih iz oddajanja premoženja v najem pa bo po njihovem mnenju prizadel tudi prebivalstvo s podpovprečnimi dohodki, hkrati pa povečal naklonjenost dela prebivalstva za oddajanje svojih nepremičnin na sivem trgu, še ocenjujejo v GZS.