Po besedah predsednika Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) Marjana Trobiša so se Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS), Trgovinska zbornica Slovenije (TZS), Združenje delodajalcev Slovenije in Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije (ZDOPS), torej reprezentativne delodajalske organizacije, za ta korak odločile zaradi neenakovredne vloge v ESS, saj pri zakonih, kakršna sta zakona o delovnih razmerjih in o dolgotrajni oskrbi, ne želijo imeti zgolj vloge statista.

Socialni dialog pretvarjajo v socialni monolog

»Nekatera ministrstva ne razumejo socialnega dialoga in ga pretvarjajo v socialni monolog. V tako težkem okolju ne moremo in ne želimo sodelovati, saj imamo samo vlogo statista,« je STA navedla Trobiševe besede. Kot je dodal, pričakujejo predstavniki gospodarstva enakovreden položaj delodajalcev v ekonomsko-socialnem dialogu. Moti jih, da je šel v javno obravnavo neusklajen osnutek Zakona o delovnih razmerjih, in skrbi, da bodo poslanci na današnji izredni seji po odložilnem vetu Državnega sveta pričakovano ponovno potrdili neusklajen Zakon o dolgotrajni oskrbi.

Vlada gospodarstva ne bi smela obravnavati kot breme

»Ob takšnih pogojih naše gospodarstvo ni in niti ne more biti konkurenčno. Vlada gospodarstva ne bi smela razumeti in obravnavati kot breme, temveč bi se morala zavedati, da je vir prihodkov v proračunsko blagajno,« je posvaril Trobiš in pojasnil, da so se zato delodajalske organizacije odločile izstopiti iz ESS vse dotlej, »dokler v naši državi ne vzpostavimo enakopravnega tripartitnega socialnega dialoga, ki temelji na spoštovanju pravil ESS«. O tem so premierja dr. Roberta Goloba in socialne partnerje v ESS že pisno obvestili.

Priročen bankomat brez limita

»Že od lanske jeseni opozarjamo na posledice kriz in draginje na gospodarstvo, če se jih ne bo naslavljalo z ustreznimi ukrepi. Predlogi gospodarstva so bili večinoma povsem preslišani, naše napovedi pa so zdaj že preverljive v statističnih podatkih. Pred nami so številne napovedane sistemske reforme in spremembe zakonodajnih predpisov, v pripravo katerih smo predstavniki gospodarstva vključeni le kot proforma. To ni socialni dialog, ki prinaša kompromisne rešitve in sprejemanje predpisov in reform v soglasju s socialnimi partnerji. Očitno postaja, da so podjetja za zakonodajalca priročen 'bankomat brez limita', česar pa naše gospodarstvo ne bo preneslo.«

Nove obremenitve namesto razbremenitve stroškov dela

Vodstva vseh petih reprezentativnih delodajalskih organizacij – na čelu njih so poleg Trobiša še Tibor Šimonka (GZS), Blaž Cvar (OZS), Marko Lotrič (ZDOPS) in mag. Mariča Lah (TZS) – na kršitve Pravil o delovanju ESS in s tem socialnega dialoga opozarjajo že od 15. julija lani, ko se je prve seje udeležil tudi premier Golob. Po dobrem letu je bilo sprejetih (ali so v fazi sprejemanja) že precej predlogov predpisov, ki pomembno vplivajo na delovanje in prihodnost celotnega slovenskega gospodarstva, a niso usklajeni ali v soglasju z obema socialnima partnerjema, hkrati pa gospodarskim subjektom nalagajo le nove finančne in administrativne obremenitve namesto razbremenitve stroškov dela.

Kakovost mora imeti prednost pred hitrostjo

Delodajalci so, kot poudarjajo sami, večkrat predlagali, da bi se morali predlogi sprememb zakonskih predpisov in načrtovanih reform obravnavati in presojati celostno, v enakopravnem sodelovanju in z doseženim konsenzom med socialnimi partnerji. Pri tako obsežnih sistemskih reformah ali vpeljavi novega stebra socialnih pravic, kar dolgotrajna oskrba je, morata imeti kakovost in dobro domišljena ureditev v povezanost sistemov prednost pred hitrostjo, še svarijo.

Za prebivalce in podjetja je pomembno, kakšna davčna politika se vodi

»Načrtovane reforme bodo posegale v obstoječe sisteme socialne države in pričakovati je, da se bodo neugodno dotaknile ne le podjetij, temveč vsakega zaposlenega, samostojnega podjetnika, kmeta, upokojenca oziroma vseh prebivalcev. Davki se dotikajo nas vseh, zato je za prebivalce in podjetja pomembno, kakšna davčna politika se vodi. Novi prispevki bodo zmanjšali razpoložljive prihodke zaposlenim, upokojencem in podjetjem; posledično se bo vsakomur znižal standard, gospodarstvo pa bo še dodatno izgubilo z vidika konkurenčnosti, svobodne podjetniške pobude, zaposlovanja, investicij in razvoja. Zato je pomemben enakopravni družbeni in socialni dialog interesnih skupin.«

Kaj gospodarstvo potrebuje brez odlašanja?

V gospodarstvu imajo, kot zaključujejo, občutek, da v Sloveniji ni koordinirane ekonomske politike in da zaostajamo tudi v izvajanju ciljev, zapisanih v številnih razvojnih dokumentih. Gospodarstvo po njihovem brez odlašanja potrebuje: evropsko primerljivo in stabilno poslovno okolje; ukrepe za hiter odziv in prilagoditev na neugodne situacije/krize v gospodarstvu; ukrepe za zagotavljanje konkurenčnosti; ukrepe za spodbujanje investicij, raziskav, razvoja, digitalizacije, zelenega prehoda za vse gospodarske panoge; izobraževalni sistem, ki mora slediti potrebam gospodarstva; odpravo administrativnih ovir in ne njihovega povečevanja.