Na večeru z naslovom Naši – vaši so na teološki fakulteti v Ljubljani gostje večera predstavili, kaj delitev na dve strani pomeni z vidika različnosti, dialoga in posledic delitve ali bolje – razdeljenosti. Opredelili so se do izziva medsebojnega izključevanja, ki vedno bolj postaja način življenja oziroma, ko smo od črno-belega pogleda na sočloveka že odvisni.

Dr. Stane Granda: »Delitev naši – vaši ne pelje nikamor«

Dr. Stane Granda se je teme lotil iz perspektive svojega življenja, ki ga je ves čas opominjalo na to, da je živi v svetu naših in vaših: »Živel sem kot državljan druge vrste in se na to navadil, a ne sprijaznil.« Že kot gimnazijec so otroke razdelili na bogate in revne, kasneje pa so se mu v življenju dogajale mnogo bolj pomembne delitve, ki so ga zaznamovale. Ob tem pa je poudaril, da sam sicer noče ločevati na naše in vaše, saj je v življenju večinoma »nastradal zaradi naših, ne vaših«. Zaveda se, da ta delitev ne pelje nikamor, saj onemogoča dialog, ki je pogoj za to, da neka stvar sploh uspe: »Delitev naši – vaši se danes poglablja, ker se ne pogovarjamo.« Pomembno se mu zdi, da vzpostavimo dialog, ki ga med trenutnimi nasprotniki v slovenski družbi sploh, za to pa potrebujemo najprej ponos oz. prepričanje v svoj prav in hkrati spoštovanje nasprotnika. Misel je zaključil s pozivom, da se je treba predvsem vrniti k izvornemu krščanstvu in zares ljubiti sočloveka.


Urška Makovec: delitev na naše in vaše bi morala biti prednost

Publicistka Urška Makovec se je teme lotila nekoliko provokativno in postavila tezo, da je delitev na naše in vaše edina pravilna, predvsem pa priložnost. A ne kot priložnost za razdeljenost, temveč da iz črno-belega sveta vstopimo v barvnega, ki ponuja dialog in spoštovanje »nasprotnika«, predvsem pa možnost, da delitev ne privede do napačnih posledic: »Z delitvami ni nič narobe, z razdeljenostjo pa je.« Opozorila je na miselnost svoje generacije, ki ima po njenem mnenju negativno borbenost v krvi, kar vodi v vzorce obnašanja, ki se jih niti ne zavedamo, s tem pa si napačno želimo homogenosti, ki ne prinaša nič dobrega (iz zgodovine so znani primeri take homogenost, ki izhaja iz želje po oblasti in se kaže v totalitarnih režimih vseh vrst). »Dialog brez kritike je le hvalisanje,« je opozorila Makovčeva, ob tem pa spomnila tudi na to, da je delitev oz. notranja kritika potrebna tudi v vsaki skupini, ki želi napredovati in zaključila z besedami: »Ko se bomo na naše in vaše delili zaradi argumentov in ko nam bo osnovno vodilo iskanje resnice, bo ta delitev gotovo prednost.«


Dr. Urban Vehovar: »Skrbi me, da se vzpostavlja toliko tesnobe«

Sociolog Urban Vehovar se je teme lotil z vidika družbe, predvsem slovenske in opozoril na žalostno dejstvo, da je ogrožena identiteta same republike, saj raziskave kažejo, da smo prišli so zgodovinsko najnižje točke, kar nas napolnjuje s tesnobo. To pa je podlaga za občutek ogroženosti, ki nas privede do napadalnega vedenja. Povedal je, da se tudi sam kot sodelavec protikorupcijske komisije pogosto srečuje z delitvami, predvsem pa se mu zdi narobe, da je vedno znova postavljen v situacijo, ko se mora braniti. Kar spet ustvarja tesnobo. Zaradi vedno slabšega stanja duha v državi je nehal prebirati časopise, tako leve kot desne: »Ne prenesem slovenskih medijev: ne Reporterja ne Mladine. Mnogo mojih kolegov tudi ne bere več slovenskih časopisov in celo pripravljajo svoje otroke na odhod v tujino.« S tem je opozoril na nevaren trend odseljevanja Slovencev, ki ga ne more navdajati z optimizmom.


Foto: Tatjana Splichal