V novem kongresu Združenih držav Amerike so največji zmagovalci katoličani: po zadnjih podeljenih mandatih imajo katoliški poslanci v senatu in predstavniškem domu 161 sedežev, pet več kot v zadnjem zakonodajnem obdobju. S tem se je njihov delež povzpel malce nad 30 %, kot lahko razberemo iz izsledkov raziskave, objavljene minuli konec tedna, ki jo je izvedlo raziskovalno središče Pew v Washingtonu. Največje izgube so utrpeli judje; število njihovih sedežev se je z 39 zmanjšalo na 32. Mormoni so ohranili svojih 15 sedežev.

Razmeroma stalen ostaja delež protestantov, ki so z okoli 56 % še vedno najmočnejša konfesionalna skupina med poslanci. Približno sedem izmed desetih republikancev v kongresu pripada določeni protestantski Cerkvi. Statistični podatki kažejo, da sta senat in predstavniški dom močneje konfesionalno prežeta kot celoten ameriški narod: delež protestantov, katoličanov in judov med skupno 530 nosilci mandatov je znatno višji kot med ameriškim prebivalstvom.

Po analizi sodeč enako velja za protestantske podskupine, kot so episkopalci in prezbiterijanci. Binkoštne Cerkve so slabše zastopane med predstavniki ljudstva. Medtem ko v kongresu ni niti enega predstavnika Jehovih prič, pa je delež budistov, muslimanov in hindujcev v obeh domovih bližje odstotku navedenih verstev med celotnim prebivalstvom. Po navedbah raziskovalnega središča Pew v senatu in predstavniškem domu sedijo trije budisti, dva muslimana in en hindujec.

Prvič v zgodovini kongresa se je ena izmed nosilk mandata izrekla kot neverujoča. V povprečju se sicer eden izmed petih odraslih ameriških državljanov izreka za ateista ali pa ne pripada nobeni izmed verskih usmeritev.