Zazevala je praznina v družini in na univerzi

»Zamrl je univerzitetni profesor Karl Hinterlechner,« je v svojem dnevniku 26. oktobra 1932 zapisal dr. Maks Wraber, v tistem času doktorski kandidat Tehniške fakultete v Ljubljani, pozneje pa uspešen raziskovalec botanike; ob tem je tudi v javnosti ostal kremenit katoličan. Nenavadna izbira glagola, saj se je tudi pred devetimi desetletji pogosto uporabljalo generične oznake poslovil se je, na zadnji poti smo pospremili, svojo zemeljsko pot je sklenil, nekoliko redko pa danes zelo pogosto uporabljeno nevtralno obliko umrl je. S poetično oznako je mladi Hinterlechnerjev sodobnik ubesedil svojo žalost, zavedajoč se minljivosti, in presenečenje, da se je poslovil mož, ki je sicer občasno bolehal, vendar je bil poln življenjske energije in načrtov ter modrosti, predvsem pa je imel mlado družino (tri otroke, mlajše od pet let). In da bo za profesorjem zazevala velika praznina v družini...