Razmišljanje je nastalo ob prebiranju intervjuja z direktorico Posavskega muzeja v Brežicah in sosnovalko nove nacionalne strategije za muzeje A. Černelič Krošelj, objavljenega 29. julija 2024 v Dnevniku. Ne odpiram razprave, saj se v odzivu opiram na stališča, ki so stvar uveljavljene teorije in prakse, zato menim, da razpravljanje ni potrebno. Izhajam iz stališča, da je dediščina, s tem tudi muzeji, ključna za ohranjanje kolektivnega spomina, je nosilka narodne identitete in pomemben dejavnik pravične družbe. Pravica do uživanja kulture in dediščinjenje nam je zagotovljena z Ustavo RS in Zakonom o varstvu kulturne dediščine, kar odraža stališče države Slovenije, da je kulturna dediščina ključnega pomena za ohranjanje skupnosti, narodov in civilizacije.

Grajske ruševine kot spomeniki revolucije

Intervju že v naslovu odpira razmišljanje o gradovih. Mnogi gradovi so po drugi svetovni vojni postali domovi muzejskih zbirk, a tudi zapori, vojašnice, skladi...