So ekipa mladih, energičnih in razvojno naravnanih ustvarjalcev skupne kulturne zakladnice, ki gre v korak s sodobnim utripom življenja. Njihovo široko znanje, izkušnje in različni izobrazbeni profili (zgodovina, arhitektura, lingvistika, urbana sociologija, geografija, programiranje, podjetništvo in marketing) so z obilno mero vizionarskega duha najboljši recept za oživljeno tradicijo, ki se dotakne vsakogar.

Pri vašem delovanju in viziji je čutiti ogromno ustvarjalnega elana, ki se opira zlasti na bogato dediščino in mnoge dejavnosti, ki so od nekdaj živele v Idriji. Kaj je vodilna rdeča nit, ki vas je spodbudila k ustanovitvi ID20?

Naše projekte je nasploh težko omejiti, saj namenoma prehajamo z enega na drugo polje. Primer tega so denimo naši »heritagehacki« (iz angl. hackathon kot kombinacije besed »hacking« in »marathon«, op. av.) oz. tekmovanja v razvoju idej, ki smo jih uvedli iz sveta podjetništva: mladi na teh dogodkih iščejo rešitve in obvode za izzive, ki jih ponuja dediščina. Spodbujamo jih, da na tradicijo ne bi gledali zgolj kot na omejitveni dejavnik, temveč bi znali iz nje črpati nove potencialne ideje. Menimo namreč, da podjetništvo ni nujno slabo za dediščino, če se z njo ne okorišča, temveč, nasprotno, povečuje njen učinek. Pri svojem delu izhajamo iz štirih osišč: dveh festivalov (Praznik idrijskih žlikrofov in Festival industrijske kulture Betrib) in dveh objektov (strojnica jaška Inzaghi in idrijska rudarska hiša Giser).

V študentskih časih sem bil zelo kritičen do vprašanja dediščine in klišejskega razmišljanja, da te kot Idrijčana povezujejo z žlikrofi, rudnikom in čipkami. Kot mlada oseba se težko poistovetiš s temi tremi označevalci, to mi je šlo na živce.

Rojstvo ideje ID20 ni bil trenutni preblisk, v prvi vrsti gre za rezultat večletnega dela. Sam sem bil v študentskih časih zelo kritičen do vprašanja dediščine in klišejskega razmišljanja, da te kot Idrijčana povezujejo z žlikrofi, rudnikom in čipkami. Kot mlada oseba se težko poistovetiš s temi tremi označevalci, to mi je šlo na živce. Ključni odgovor za naše delovanje v okviru ID20 je spoprijem z izzivom, kako živeti z dediščino, ki ne bo omejujoča.

Praznik idrijskih žlikrofov bo letos v soboto 19. avgusta 2023  v idrijskem parku Mejca. FOTO: arhiv ID20

Prihodnost delovanja iščete in udejanjate v sožitju z industrijsko kulturo. Kako pomembna je ta navezava v modernem času in na kakšen odziv ste naleteli medgeneracijsko?

Generacija Z, rojena okrog leta 2000, dojema dediščino rudarstva in živega srebra predvsem prek muzejskih prezentacij, a da bi se ohranili določeni vzorci in vrednote iz skupne preteklosti, ni nujno, da si sam živel z rudnikom. Industrijska kultura, vzorci obnašanja, razmišljanja in vrednote se prenašajo iz roda v rod, tudi ko rudnik ne obratuje več. To nam je fascinantno, saj verjamemo, da so te vrednote in izkušnje še kako pomembne danes, ko smo nenehno v vrtincu tehnoloških sprememb. Za nas je pomembno, da se iz te dediščine učimo in nam je lekcija ali inspiracija za prihodnost. Starejšim generacijam pa je predvsem všeč, da se mlajše generacije zanimajo za kulturno dediščino. Zanje je ključno, da se jo ohranja, morda pa vidijo manj potrebe v razvoju le-te.

Industrijska kultura, vzorci obnašanja, razmišljanja in vrednote se prenašajo iz roda v rod, tudi ko rudnik ne obratuje več. To nam je fascinantno, saj verjamemo, da so te vrednote in izkušnje še kako pomembne danes.

Osrednje žarišče festivalov, ki jih organizirate, je človek oz. kako obiskovalcu približati etnološko srž, raznoliko zakladnico dejavnosti, ki so krojile kulturno podobo in dediščino Idrije. Kaj menite, da povprečni obiskovalec išče na tovrstnih festivalih?

Če izhajam iz Praznika idrijskih žlikrofov, je naš osrednji namen obiskovalcu pokazati bogastvo okusov, ki jih ponuja ta tradicionalna idrijska jed. Vsekakor jih želimo ohraniti kot del kulturne dediščine in obenem nakazati, da prav tako krojijo prihodnost, saj predstavljamo tudi drugačne, inovativne kulinarične rešitve. S tem, ko žlikrofe vključimo v sodobno življenje, jih ohranjamo. V tem delu nadaljujemo delo Idrijsko-Cerkljanske razvojne agencije, ki je festival organizirala že pred nami. Osnovna ideja tega dogodka je, da se ljudje zberejo in uživajo; ustvariti želimo prijetno atmosfero, ki privablja različne generacije. Nočemo biti klišejski in idealizirati podobe žlikrofov kot ostanka nekega časa, ki ga ni več in ga najverjetneje sploh nikoli ni bilo. Prizadevamo si iz preprostih stvari (v primeru žlikrofov iz krompirja, vode, moke, jajc, začimb, ocvirkov) narediti presežek, nekaj, kar je več.

Prebrali ste del članka, ki je bil v celoti objavljen v reviji Praznična, poletje 2023. Revijo lahko prelistate TUKAJ. Sledite Praznični tudi na Facebooku in Instagramu.