Že večkrat v preteklosti je bila to vroča tema, saj davčnim očitkom na račun Cerkve ni konca, pa čeprav so škofje in duhovniki že mnogokrat pojasnjevali, da Katoliška cerkev za pridobitne dejavnosti plačuje davke kakor druge gospodarske družbe in da tu ni nikakršne izjeme. V Slovenski škofovski konferenci (SŠK) so pred skoraj natanko devetimi leti (TUKAJ) objavili zbirni prispevek z odgovori na novinarska vprašanja glede davkov, ki jih plačuje Katoliška cerkev, in v nadaljevanju objavljamo nekatera vprašanja in odgovore, ki so aktualni še danes, devet let pozneje.

Koliko znašajo davki, ki jih Katoliška cerkev plača državi?

Cerkvene ustanove kot pravne osebe zasebnega prava kljub ustavni ločitvi države in verskih skupnosti plačujejo naslednje davke in prispevke:

• davek od vseh stavbnih zemljišč, razen za cerkve,
• davek od dohodkov pravnih oseb za pridobitne prihodke (prodaje, najemnine, obresti …), izvzeti so darovi in drugi nepridobitni prihodki,
• davek ob prodaji nepremičnin,
• prispevek za vzdrževanje gozdnih cest (lastniki gozdov),
• obvezno članarino za članstvo v Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (lastniki zemljišč),
• 20 % DDV pri nakupih opreme, obnovi nepremičnin, tudi cerkva … Ker cerkvene ustanove praviloma niso zavezanke za DDV, plačanega DDV ne dobijo povrnjenega.

Podatek, kolikšna je vsota posameznega ali celotnega davka, ki so ga plačale posamezne cerkvene pravne osebe, ni na voljo. SŠK ne vodi skupnih evidenc o prihodkih in odhodkih posameznih cerkvenih pravnih oseb. Vsaka pravna oseba vodi svojo evidenco, podatke pa imajo pristojni državni organi.

Koliko vaših cerkvenih uslužbencev plačuje davke?

Verniki, verski uslužbenci, duhovniki in redovniki, ki so obenem tudi državljani, plačujejo davke skladno z veljavno zakonodajo, davke pa prav tako plačujejo cerkvenopravne osebe.

Katerih dajatev je Katoliška cerkev oproščena?

Verske skupnosti so pri opravljanju ekonomske dejavnosti najprej davčne zavezanke po Zakonu o DDV. V primerih, ko gre za opravljanje dejavnosti v javnem interesu (denimo pri zagotavljanju osebja za duhovne potrebe v bolnišnicah, za namene socialnovarstvenih domov, domov za starejše, varstva otrok in mladostnikov …) so verske skupnosti oproščene plačila davka. Taka oprostitev velja tudi za vse druge zavezance, ki opravljajo dejavnosti v javnem interesu po ZDDV. Neobdavčene so denimo storitve za cerkvene domove za starejše in z njimi neposredno povezana dobava blaga, kolikor jih kot javno službo opravljajo javni socialnovarstveni zavodi ali druge osebe na podlagi koncesije.

[PREBERITE TUDI] Soočenje stališč: kaplan na Igu Tadej Ložar in predsednik Mladega foruma SD Luka Goršek

Ali morda razmišljate, da bi po vzoru Nemčije tudi pri nas uvedli t. i. verski davek?

Položaja Cerkve v Sloveniji ni mogoče primerjati s položajem Cerkve v drugih državah, denimo v Nemčiji, saj tamkajšnje verske skupnosti za svojo dejavnosti pridobivajo finančna sredstva neposredno od države. Verska dejavnost v Sloveniji se financira zlasti z darovi vernikov, od države pa je delno sofinancirana samo za nekatere dejavnosti. V Nemčiji države cerkveni davek zbira v imenu verskih skupnosti, nato pa jim ga »vrne«. Uvedba t. i. cerkvenega davka kot oblike financiranja verskih skupnosti pri nas ni mogoča, saj so davki v Sloveniji nenamenski prihodki državnega proračuna, zato uvedba cerkvenega davka kot namenskega prihodka za financiranje verskih skupnosti sistemsko ni mogoča.

Kako je urejeno financiranje Katoliške cerkve v evropskih državah, denimo Nemčiji – kolikšen je davek na dohodek …?

V Nemčiji imajo cerkveni davek, ki predstavlja kar 70 % do 80 % vseh cerkvenih prihodkov. Člani verske skupnosti plačajo davek skladno z zakonodajo posamezne nemške zvezne dežele. Po naših informacijah ta večinoma znaša med 8 % in 9 % davka na dohodek oziroma plačo. Osnova za odmero cerkvenega davka so običajno državni davki na dohodek, plače in katastrski dohodek. Davek pobira država, Cerkve pa državi za to plačajo provizijo oziroma nadomestilo v višini od 3 % do 5 % zbranega davka. Letno tako povprečno zberejo okrog 160 € davka na katoliškega vernika.

Bi v Cerkvi pristali na milejšo obliko cerkvenega davka, ki bi Cerkev zgolj izenačil pri plačevanju tistih dajatev, ki jih je sedaj oproščena?

Takšna rešitev bi bila smiselna samo v primeru, da bi bila verska dejavnost Cerkve v Sloveniji neposredno financirana od države, kot je to v večini evropskih držav. To za Slovenijo ne velja, saj verska dejavnost od države ni financirana.

Se vam zdi pošteno, če bi država ukinila plačevanje socialnih prispevkov cerkvenim predstavnikom?

S tem se ne strinjamo, saj bi pri takšni ukinitvi sofinanciranja socialnih prispevkov verskih uslužbencev prišlo do njihove diskriminatorne obravnave v odnosu do drugih uslužbencev, ki opravljajo splošno koristno dejavnost, denimo zaposlenih v kulturi.

Anton Stres: Diskriminacijska in protiustavna zahteva

V začetku leta 2013 je tudi tedanji ljubljanski nadškof msgr. dr. Anton Stres v pogovoru za Družino nedvoumno dejal: »Stokrat smo že pojasnili, da plačujemo vse davke, kakor jih plačujejo druge nam primerljive organizacije ali ustanove, a nekateri to še vedno ponavljajo. Za pridobitno dejavnost plačujemo davke kakor druge gospodarske družbe in tu ni najmanjše izjeme. Zahteva, da bi Katoliška cerkve – in samo ona – plačevala davke tudi od prostovoljnih prispevkov svojih članov, pa je diskriminacijska in zato protiustavna.«

In še: »V tistem svojem pretežnem delovanju, kjer Cerkev deluje kot nepridobitna organizacija, je izenačena z drugimi nepridobitnimi organizacijami v naši družbi in to je edino demokratično. Poleg tega pa so po ustavi v Sloveniji vse verske skupnosti enakopravne. Če torej omenjena skupina zahteva samo za Katoliško cerkev neko posebno in dodatno obdavčitev, je to dvakrat neustavno, nestrpno in nasprotno načelu enakopravnosti in enakosti pred zakonom.«

Andrej Glavan: Cerkve niso naprodaj

Precej prahu je pred slabim desetletjem dvignilo sprejemanje Zakona o davku na nepremičnine. Tedaj se je oglasil tudi takratni novomeški škof in predsednik SŠK msgr. Andrej Glavan in opozoril: »Nepremičninski davek je usmerjen izrazito proti kmetom in Cerkvi, ki je že do zdaj plačevala davke od vseh svojih pridobitnih dejavnosti, čeprav se je v medijih vztrajno širilo, da Cerkev ne plačuje nobenih davkov.«

Davek na sakralne objekte pa je Glavan ocenil za neizvedljiv: »Cerkve niso naprodaj. Kdo naj oceni naše cerkv(ic)e z vsem njenim 'mrtvim' bogastvom? Če bi morala država 'kupiti' cerkve, ker jih verniki ne bi mogli vzdrževati, bi cerkvicam po naših hribih trda predla. Obenem je kar nekaj stotin župnišč, kaplanij in mežnarij trenutno praznih, ker v župniji ni duhovnika in drugih uslužbencev. Ali bodo ta 'prazna' stanovanja zato še bolj obdavčena?«

Po Glavanovem mnenju je pobiranje davkov suverena pravica države, da lahko opravlja svoje naloge, tudi zagotavljanje temeljnih svoboščin in pravic, med njimi osebne in skupnostne verske svobode. »Breme finančne krize nosimo vsi državljani. Če bi bile obdavčene cerkve, samostani, veroučne učilnice, cerkvene šole, bi padlo dvojno breme na vernike kot državljane in davkoplačevalce. Saj bodo davke od vseh cerkva plačevali verniki. Cerkve in župnišča so pravzaprav njihova,« je takrat še opozoril škof Glavan.