Daritev je zložil Gregorčič kot bogoslovec 1. 1866. prijatelju Francu Smreka: "u za novo mašo. Izšla je v Zgodnji Danici 1866. Pozneje jo je nekoliko predelal. V Daritvi so v zgoščeni in lepi obliki izražene najznačilnejše poteze Gregorčičeve miselne poezije: svoje življenje posvetiti sreči bližnjega. Prve črke v pesmi vsebujejo pesnikovo voščilo; Dolgo te Bog živi!

Daritev bodi ti življenje celo: Oltar najlepši je — srca oltar. Ljubezen sveta v njem — nebešk’

je žar,

Gospodu žrtva — vsako dobro

delo.

O, da srce gojilo bi vsekdar Ta sveti žar, naj živo bi gorelo, Enako kresu vedno bi plamtelo, Bogn in domu žgalo vreden dar! Odločno odpovej se svoji sreči, Goreče išči drugim jo doseči. Živeti vrli mož ne sme za se.

Iz bratov sreče njemu sreča klije. Veselje ljudsko njemu v oku sije. In tuja solza mu meči srce!