Danilo Torej FOTO: Ivo Žajdela

Danilo Torej se je rodil leta 1946 v Vuzenici, kot tretji otrok trgovske družine, lučaj od cerkve sv. Nikolaja, kjer so ga krstili z imenom Stanislav Danilo. »Trgovski otrok sem bil samo dve leti, kajti leta 1948 je takratna oblast, očetu trgovino vzela. Osnovno šolo sem obiskoval v rojstnem kraju, kjer smo živeli kot delavska družina. Po končani osnovni šoli sem nadaljeval šolanje na tehnični šoli za varilstvo v Mariboru. Šolska reforma je leta 1965 šolo ukinila in sem leta 1966 skupaj s sošolci končal Srednjo tehnično strojno šolo, oddelek za varilstvo, v Ljubljani.« Po odsluženem vojaškem roku na otoku Vis se je zaposlil pri podjetju Hidromontaža v Mariboru in odšel na terensko delo. Služboval sem na gradbiščih kemijske tovarne v Srbiji in termoelektrarne Plomin v Istri. »Med delom na terenu sem spoznal dekle, ki mi je postala žena in mati dveh sinov. Ker terensko delo in družina nista najboljša prijatelja, sem se takoj po poroki leta 1969 zaposlil v tovarni gospodinjske opreme Gorenje v Velenju, kjer sva z ženo začela plesti gnezdo. Po petnajstih letih službovanja v Gorenju sem se odločil, da začnem kot samostojni podjetnik, pa sem opravljal to dejavnost vse do upokojitve.«

Delo na področju športnega ribolova na morju

»Upokojitev podjetnika se v veliki meri razlikuje od upokojitve zaposlenih pri delodajalcu, saj ne moreš kar sneti 'nahrbtnika' in se zleknit na kavč,« pripoveduje in doda, da je po prenehanju podjetniških obveznosti še vedno rad poprijel za strokovno delo, kjer je bila potreba. »Sinova sta si poiskala delo in ustvarila družine na slovenski obali. Moj svet je tam, kjer so otroci, ker pač nisem skandinavec. Že pred upokojitvijo sem iskal poslovne partnerje ter delo v okolju, kjer sta živela sinova z družinama, in sem kar pogosto opravljal svojo dejavnost na obali. Ob delu sem spoznaval novo okolje in ljudi, njihove navade ter običaje, in mi je postajalo vse bolj všeč. Življenje ob morju mi je postajalo vedno bolj všeč in sem kupil manjšo, starejšo barko, ki mi še danes služi za razvedrilo. Po upokojitvi sva bila z ženo razpeta med Velenjem in obalo, saj sva si tu uredila manjšo garsonjero. Čas je prinesel svoje in sva se odločila, da pobereva šila in kopita ter se preseliva na obalo, kjer živiva že osemnajst let. Novo okolje, novi prijatelji, delo na področju športnega ribolova na morju, pomoč tistim, ki me za to prosijo, druženje s člani moje družine, to je moja jesen.«

Življenje z morjem in ribolovom ima korenine daleč nazaj

Njegovo življenje z morjem in ribolovom ima korenine daleč nazaj. Kot pove, mu je bil ribolov tako rekoč položen v zibelko, saj je bil oče ribič na Dravi, ustanovitelj Ribiške družine Vuzenica (zdaj, RD Radlje ob Dravi), dolgoletni predsednik in gospodar. »Hvaležen sem očetu, da me je popeljal v ta lep svet športa in sobivanja z naravo. Kot kratkohlačnik sem lahko spremljal očeta na ribolov, pri devetih letih sem dobil prvo počitniško ribolovno dovolilnico za lov v reki Dravi. V poznejših letih sem sodeloval pri urejanju vodotokov, vlaganju ribjih mladic v vzrejne potoke in gojitvenih izlovih. Kot športni ribič sem svoj skopo odmerjen prosti čas preživljal z ribolovom na Dravi in pritokih.«

Vsak prosti čas je izkoristil za morje

Ko se je preselil na obalo, je njegova ribiška ljubezen dobila slan priokus in nove razsežnosti. »Morski ribolov se kar znatno razlikuje od sladkovodnega in sem na začetku imel s sladkovodno opremo ter tehniko ribolova bolj malo uspeha.« Leta 1999 se je včlanil v ribiško društvo Oradela iz Pirana, združeno v Zvezo za športni ribolov na morju, kar pomeni, da je nedavno kupil jubilejno petindvajseto dovolilnico, za športni ribolov na morju. Najboljši način za pridobitev znanja iz področja morskega ribolova je bilo druženje z ribiči tekmovalci. »Člani društva so me povabili na tekmovanje v športnem ribolovu iz zasidranega čolna in se je začelo pridobivanje znanja. Samo gledal in spraševal sem, ter začel osvajati morsko tehniko ribolova. Vsak prosti čas sem izkoristil, če le je vreme dopuščalo, da sem se odpeljal z barko na morje in lovil, in so bili rezultati na tekmovanjih iz tekme v tekmo boljši. Ker sem si z rezultati tekmovanj v društvu pridobil pravico do udeležbe na državnem in mednarodnem nivoju, sem to sprejel z veseljem in ponosom.«

Danilo Torej je napisal Priročnik za športni ribolov na morju, ki ga je leta 2012 izdal v samozaložbi.

Športni ribolov na morju je postal način življenja

Športni ribolov na morju je postal njegov način življenja. »Na tekmovanjih od Jadrana preko Sredozemlja do Atlantika je pridobil veliko znanja ter izkušenj in ne bi bilo prav, da jih zadržim zase.« V društvu se je pridružil ribiški šoli za mladino in pripravil skromno skripto za teoretični del. Tri leta je zbiral podatke, slike ulovljenih rib in ostalih gradiv, da je skripta prerasla v Priročnik za športni ribolov na morju, ki ga je leta 2012 izdal v samozaložbi z naklado 1.000 izvodov, za ponatis (1.000 izvodov) je poskrbela Zveza za športni ribolov na morju Slovenije. V priročniku je zbral osnovna potrebna vedenja za začetnike in tudi tiste, ki že ribarijo, da izluščijo kak koristen namig.

Danilo Torej med tekmo Pokal frater 17. februarja 2024. Tehtanje ulova. V rdečem jopiču desno je p. Marjan Vogrin, soorganizator Pokala frater. FOTO: Ivo Žajdela

Najprej skrb za ravnovesje v naravi

Pove, da mu športni ribolov ne pomeni samo lov rib za prehrano, športnih užitkov in dobrega rezultata na tekmovanjih, temveč v prvi vrsti skrb za ravnovesje v naravi, ter spoštljiv odnos do morja in življenja v njem. »V rani mladosti sem spoznal, kakšen mora biti odnos do darov narave, in se trudim da posredujem to spoznanje na vse, ki koristijo darove morja. Vestno vodim evidenco ulovljenih rib, pa lahko iz letnih zbirnikov zaključujem, kako se spreminja populacija in količina posameznih vrst rib. Zato z gotovostjo trdim, da se stanje v vodah drastično slabša, kar je verjetno posledica podnebnih sprememb. Vse več je tujerodnih vrst rib, ki jemljejo prostor avtohtonim vrstam. Opažam, da posamezne vrste zaradi sprememb temperature morja sploh ne razvijejo organov za reprodukcijo. Vsak posameznik, pa naj bo to ribič, uradnik, ali visoki mednarodni funkcionar, lahko prispeva k izboljšanju naravnega ravnovesja.«

Ulov na Pokalu frater 17. februarja 2024. Danilo Torej med tehtanjem. V rdečem jopiču desno je p. Marjan Vogrin, soorganizator Pokala frater. FOTO: Ivo Žajdela

Patri so želeli spoznati ribiča, ki daruje ribe

Pravi, da se pri večini ribolovnih dni ne vrne brez ulova, pa čeprav ne vzame vsega, kar se ujame na trnek. »Včasih se zgodi, da je ulov dober, in ga razdelim med prijatelje. Ob eni od nedeljskih kav po maši je spoznal kuharico Ivanko iz minoritskega samostana v Piranu. Ponudil ji je, da lahko del ulova podari samostanu, in ponudbo je takoj sprejela. »Po kratkem času so patri želeli spoznati ribiča, ki daruje ribe, in smo se spoznali. S p. Marjanom Vogrinom sva hitro našla skupne točke, saj je bil simpatizer športnega ribištva z nekaj znanja. Povabil sem ga, da se mi pridruži na ribolovu iz čolna, in je hitro postal član RD Oradela. Občasno sva debatirala po nedeljski maši, ribarila skupaj, in je predlagal tekmovanje redovnikov. Ker vsi redovniki nimajo čolnov in niso vešči morskega ribolova, sem predlagal način, ki zagotovi čolne in mentorje iz domačega društva. Tako smo naslednje leto februarja, v pred postnem času, pripravili prvo tekmo. Ker je naziv pater, v nekaterih izpeljankah frater, v naših vodah pa živi riba, ki zaradi črnega ovratnika nosi ime frater, sva tekmovanje poimenovala po tem dvopomenskem imenu.«

Maša, ki je uvod v novo ribolovno sezono

Tekmovanje je namenjeno športnemu ribolovu redovnikov in druženju s športnimi ribiči. Vsaka tekma se začne z mašo, ki je uvod v novo ribolovno sezono. Prav tako se pri maši spomnimo na ribiče, ki so se poslovili s tega sveta. Kot je v pridigah opomnil škof dr. Jurij Bizjak, je Jezus večino svojih učencev izbral med ribiči, in je treba tudi temu dejstvu pripisati svoj pomen. Ponosen sem, da sem del te zgodbe, ki je segla vse do svetega sedeža v Vatikanu.

Riba frater. VIR: Danilo Torej

Za ribo frater sta značilni dve črni pokončni progi

Riba frater (Diplodus vulgaris, hr. fratar; it. sargo fasciato, družina: špari oziroma Sparidae) zraste do 30 cm. Ima ovalno, sploščeno, na hrbtu močno dvignjeno telo. Za fratra sta značilni dve črni pokončni progi: prva na koncu glave sega do prsne plavuti, kot črni šal, po katerem je dobila naziv frater (menih oziroma redovnik), druga pa je pred korenom repa. Med progama potekajo po boku tanke zlato rumene črte. Mnogi ga zamenjujejo s šparom, ki pa nima sprednje proge na vratu. Živi na kamnitem, z rastlinjem poraslem dnu. Prehranjuje se z drobnimi živalcami (črvički, rakci, mehkužci).

P. Marjan Vogrin, soorganizator Pokala frater. FOTO: Ivo Žajdela

Druženje na morju je pozitivno vplivalo na življenje v samostanu

P. Marjan Vogrin je za Družino povedal, da se je z Danilom Torejem najprej srečal v cerkvi sv. Frančiška v Piranu, kamor je zahajal k nedeljskim mašam. »Kmalu zatem nam je ponudil tudi ribe, ki jih je ujel. Po njegovi dobroti smo bili kar nekaj časa deležni morskih dobrot. Na njegov predlog sem se pridružil ribiškemu društvu Oradela in tako sva se lahko še več družila na društvenih tekmah, pa tudi na najinih potepanjih po morju in ribolovu. Druženje na morju, ob ribolovih, pa tudi v cerkvi in samostanu pri raznih opravil, je pozitivno vplivalo na življenje v samostanu. Samostansko družino ter tudi naše goste je večkrat razvajal s svojim kulinaričnim znanjem in spretnostjo pri pripravi morskih dobrot. To najino druženje je tudi spodbudilo tekmovanje za Pokal frater, za kar sem mu hvaležen.«

Letošnji prejemniki priznanj Pokala frater. FOTO: Ivo Žajdela

Danilo Torej (desno) z letošnji prejemniki priznanj Pokala frater iz duhovniških vrst. FOTO: Ivo Žajdela

Podporniki Pokala frater. FOTO: Ivo Žajdela

1/10