Knjiga predstavlja prvo poglobljeno in celostno zgodovinopisno raziskavo nacistične okupacije in oblasti v zdravilišču Rogaška Slatina z bogatim številom tematskih sklopov. Je prvo tako temeljito delo v Sloveniji, ki vsestransko predstavlja vse vidike nacistične okupacije na manjšem območju.

Knjiga temelji na obsežnem arhivskem raziskovanju in drugih primarnih virih

Štiriletna kompleksna raziskava temelji na obsežnem arhivskem raziskovanju in drugih primarnih virih (šolske kronike, matične knjige, mikrofilmi, okupatorjev časopisni in drugi tisk, arhivi in zbirke zasebnih zbirateljev, občutljiva osebna dokumentacija žrtev in spominska pričevanja).

Avtorjevi izvirni študiji je dodano celo terensko delo. Vizualnost knjige je obogatena z več kot 150 enotami povečini še neobjavljenega slikovnega gradiva.

11. aprila 1941 je nacistična svastika s kljukastim križem zaplapolala z vrha Zdraviliškega doma, današnjega Grand Hotela Rogaška s Kristalno dvorano (osrednje simbolike zdraviliškega parka in mesta), kar je naznanjalo uvod v nekaj več kot štiriletno nacistično zasedbo.

V primerjavi z drugimi okupiranimi kraji je imelo mesto specifično zgodbo s pomembnimi razlikovanji.

Vsebina močno presega lokalne okvire

Kljub mikrozgodovinskemu značaju knjiga močno presega lokalne okvire. Pomen proučevanega prostora je bil zaradi zdraviliške in steklarske dejavnosti, namestitvenih kapacitet, lagerja za ogrožene otroke, lege ob nemško-hrvaški državni meji, sedežev raznarodovalnih in ponemčevalnih organizacij in zvez, vzvodov polvojaške in vojaške, gestapovske in carinske oblasti ter gradbenih štabov veliko širši in ponekod celo ključen za delovanje Spodnje Štajerske, kjer je zdravilišče kot pomembna obmejna postojanka pridobilo izrazito varovalno vlogo.

Avtor s knjigo razpira najmračnejše poglavje v večstoletni zgodovini kraja. Prikazal je pretresljive zgodbe ljudi, podvrženih raznarodovanju, nasilju, rasnim pregledom, mobilizaciji in drugim nepopravljivim grozotam, ki jih peščica še živečih žrtev pomni in čuti še danes.

Vojaki Wehrmannschafta v Rogaški Slatini. Vir: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Zastavljena naloga je bila že od začetka zahtevna

Kot je avtor pojasnil v predgovoru se je s štiriletno kompleksno zgodovinopisno raziskavo začel ukvarjati septembra 2016. Zastavljena naloga je bila že od začetka zahtevna, izziv pa zelo velik: okupatorjeva oblast v takratni spodnještajerski zasedbeni občini Rogaška Slatina v vojnih letih 1941–1945 z vsemi svojimi platmi, vidiki in daljnosežnimi posledicami še ni bila deležna poglobljene, sistematične, temeljite, vsebinsko zaokrožene in celostne zgodovinopisne obravnave.

Obdobje štiriletne nacistične zasedbe znanega slovenskega zdravilišča je bilo do zdaj še med neraziskanimi področji sodobne slovenske krajevne zgodovine. »Tako je bil eden izmed poglavitnih dejavnikov pri izbiranju teme ob siceršnji raziskovalni nagnjenosti k proučevanju obdobja druge svetovne vojne ravno odsotnost celovite raziskave, ki bi v realni in objektivni luči proučila čas Rogaške Slatine pod okupatorjevo zasedbo,« je zapisal avtor.

Nemški vojaški in delovni obvezniki v Celju 23. julija 1942. Vir: Arhiv Slovenije

Zgodovinarka dr. Mojca Šorn o Siterjevi knjigi

Kot je o Siterjevi knjigi zapisala zgodovinarka dr. Mojca Šorn z Inštituta za novejšo zgodovino gre za večplastno interpretacijo do zdaj le fragmentarno raziskanega in predstavljenega področja sodobne slovenske krajevne zgodovine.

Z domišljenim in poglobljenim znanstvenim pristopom ter natančno analizo bogatega nabora gradiva najširše provenience avtorju ni uspelo predložiti le celostne zgodovinopisne obravnave določenega kraja v določenem zgodovinskem obdobju, ampak zaradi vključitve širokega spektra vidikov in posledic okupatorjevega delovanja izraža naravo translokalnega.

Vsebinsko-kronološka sinteza, ki poseže v čas, preden je 11. aprila 1941 svastika zaplapolala z Zdraviliškega doma, in se ne konča z 8. majem 1945, ko je iz kraja pobegnil tudi folksdojčerski župan okupirane Rogaške Slatine, vključuje številna neobdelana področja in nova poglavja.

Grand hotel v Rogaški Slatini leta 2022. FOTO: Ivo Žajdela

Avtor izpostavi tudi posameznike, njihove preizkušnje ter usode

Raziskava se po eni strani osredinja na politično-vojaško zgodovino kraja in njenega zaledja v času druge svetovne vojne, po drugi strani pa izpostavi posameznike, njihove preizkušnje ter usode.

Dodana vrednost knjige je v spretno umeščenih in nazorno predstavljenih dejstvih, ki kažejo, da je bil pomen proučevanega Rogaške Slatine in usod njenih ljudi med nacistično okupacijo v številnih segmentih več kot primerljiv z dogajanjem na celotni Spodnji Štajerski.

Raziskava, ki je utemeljena na zajetni in raznovrstni zbirki arhivskih virov in merodajne literature, ima po mnenju Šornove t. i. enciklopedično uporabnost za znanstveno uporabo.

Zgodovinar ddr. Igor Grdina o Siterjevi knjigi

Zgodovinar ddr. Igor Grdina (ZRC SAZU) pa je o Siterjevi poglobljeni raziskavi zapisal, da se obširno delo znanstvenega značaja paradigmatsko nagiba v smer socialne zgodovine, v njej pa so tudi sledovi mikrozgodovinskega pristopa.

Spomni, da je delo spisano na podlagi zamudnega iskanja in študija primarnega arhivskega gradiva, nekaj virov je tudi ustnih. To pomeni, da se v študiji fragmentarno pojavlja tudi oralna zgodovina s svojo posebno metodologijo. Avtor je tako pokazal obvladovanje različnih pristopov in tudi njihovega smiselnega izmenjavanja pri soočanju z viri različne provenience.

Grdina je posebej poudaril izvirnost študije, saj se loteva do zdaj ne ravno obilno obravnavane problematike vsakdanjega življenja v času okupacije na območju s precej unikatnim statusom.