Pretresljiv biografski roman o življenju Franca in Terezije se začenja v tridesetih letih 20. stoletja. Fant, ki mu zaradi bolezni ne pripisujejo nobenih možnosti v življenju, in dekle, ki premore izjemen pogum in moč, skupaj ustvarita zgodbo, ki jo desetletja pozneje zapiše njuna najmlajša hči. Pronicljiv in čuteč dokument časa, prostora ter ljudi.

Osebna zgodba, ki bo v navdih vsem generacijam

Življenje malega Frančka je usodno zaznamovala bolezen, ki mu je pri štirih letih vzela sluh, zdravniki pa so mu zaradi nje napovedali tudi zgodnjo smrt. Vendar take sodbe presegajo človeško pristojnost.

Franček zaradi izgube sluha sicer ni mogel prevzeti družinskega mlina, vendar je po spletu okoliščin in kljub težkim vojnim razmeram postal izjemen krojaški mojster.

Na križiščih slovenskega in nemškega sveta, v času, ki ga je na vse mogoče načine zaznamovala vojna, je iskal svoj prostor pod soncem, svoj smisel in poslanstvo.

Na nepredvidljiv način se mu je začelo uresničevati, ko je ob cesti, posuti s protipehotnimi minami, zagledal dekle z ruto in nemško čelado na glavi.

Nepozabna zgodba o vztrajnosti, veri v dobro, upanju in povezanosti. Osebna zgodba, ki bo v navdih vsem generacijam.

Biografski roman Krojenje tišine je njeno prvo obsežnejše delo

Danica Ozvaldič se je rodila maja 1955 v Mariboru. Po izobrazbi je magistrica ekonomije, že od gimnazijskih let pa se ukvarja s pisanjem.

Po srednji šoli je sprva študirala slovenščino in angleščino, kjer pa, kot sama pravi, »ni bila dovolj vztrajna in pogumna, pa malo preveč zaljubljena«.

V drugo je izbrala študij ekonomije. V tistih letih je v fakultetnem glasilu objavljala pesmi. Vendar ji poezija tistih časov ni bila blizu. Tako je njena pesniška zbirka Pesmi je ime svetloba izšla šele leta 2018.

Bila je štipendistka banke in tam se je tudi zaposlila. Bančništva se je resno oprijela in pustila v njem pečat.

Vedno se je posebej posvečala medsebojnim odnosom in môči sodelovanja različnih ljudi in skupin. Še vedno se ukvarja z izobraževanji na področju vodenja in komunikacije ter deluje kot mediatorka.

Nikoli ni opustila pisanja pesmi kot tudi priložnostnih besedil.

Biografski roman Krojenje tišine je njeno prvo obsežnejše prozno delo, posvečeno staršem, predvsem očetu. Danica Ozvaldič živi v Mariboru, je poročena in mama treh otrok.

Fjodor Mihajlovič Dostojevski: roman Zločin in kazen

Zločin in kazen je eno najpomembnejših del svetovne literature. Dostojevski je v ospredje postavil notranji boj, ki se odvija v glavnem protagonistu, Raskolnikovu.

Ideja, da je pod pretvezo višjega dobrega z aktivnim izstopom iz pasivne množice upravičen do zločina, ga naredi antijunaka.

A ker sam ni bil zmožen ponotranjiti ideje Nadčloveka, se je na koncu zaradi umora in ropa predal oblastem ter sprejel kazen in pokoro.

Fjodor Mihajlovič Dostojevski. VIR: Wikivir

Ali cilj res opravičuje sredstva?

Psihološki roman Zločin in kazen je bil prvič objavljen leta 1866, ko je v nadaljevanjih izhajal v časopisu Ruski vestnik. Literarnozgodovinsko se ga uvršča v obdobje realizma, Dostojevski pa je zgodbo postavil v kontekst ruske družbe druge polovice 19. stoletja.

V ospredju je protagonist Raskolnikov, ki se spopada z vprašanjem o Nadčloveku in upravičenosti zločina.

Pri njem ima že ime simbolno vrednost, saj ponazarja razklanost med pozitivnim in negativnim, dobrim in zlim/slabim, mirom in nemirom, življenjem in smrtjo.

Delo je v slovenski jezik prvi prevedel Vladimir Levstik, tokratna izdaja pa je pregledan in dopolnjen prevod Sovretovega nagrajenca Marjana Poljanca, za katerega je spremno besedo napisala dr. Urša Zabukovec.

Konflikti, v katerih je pristal »moderni« človek

Fjodor Mihajlovič Dostojevski (1821–1881) je bil v drugi polovici štiridesetih let 19. stoletja blizu zgodnjemu socializmu, zaradi česar ga je režim leta 1849 aretiral, obsodil najprej na smrt, nato pa, po spremembi kazni, na ječo in Sibirijo, od koder ga je izpustil leta 1859.

Njegova pisateljska kariera se je začela že leta 1844, vendar so njegova glavna dela (Zločin in kazen, Idiot, Besi ter Bratje Karamazovi) nastala šele v 60. in 70. letih.

Dostojevski je zaznaval in prikazoval konflikte, v katerih je pristal »moderni« človek.

Napisal je devet romanov, številne novele in črtice ter veliko število neleposlovnih besedil.

Njegov umetniški opus opisuje politične, socialne in duhovne razmere v času Ruskega imperija. S svojim bratom Mihailom je ustanovil dva časopisa: Vremja in Epoha.