Tam bodo izvedli protestno zborovanje proti rušenju temeljev slovenske enotnosti in državnosti pod naslovom »Za Slovenijo in resnico«. Na njem bodo, kot so na vabilo zapisali prireditelji, protestirali proti politiki, ki osamosvojitev degradira v sredstvo političnih delitev, in proti ukinitvi samostojnega Muzeja slovenske osamosvojitve, ki »tako ustanovo zasluži kot temeljno točko krepitve naše državotvorne, domoljubne in demokratične zavesti«.

Stroka ali ideologija?

Ukinitev MSO kot samostojnega zavoda – oziroma njegovo združitev z Muzejem novejše zgodovine Slovenije v nov javni zavod – je ministrica za kulturo iz vrst Levice dr. Asta Vrečko utemeljevala z argumentom, da naj bi stroka in del javnosti v muzeju videli ideološki in ne strokovni projekt prejšnje vlade, ki ga je tudi ustanovila. Del javnosti, ki ga je ministričina poteza ogorčila, pa Vrečkovi očita povsem enako: da ni njena poteza v ničemer strokovna, temveč izključno ideološka.

Dodaten element polarizacije

Kritiki ukinitve samostojnega muzeja so si enotni, da želi vlada osamosvojitev, ki je bila intimna izbira ogromne večine Slovenk in Slovencev, odigrati kot »dodaten element slovenske polarizacije,« kot pravi predsednik Demosove vlade Lojze Peterle, pa tudi, da je – z besedami prvega zunanjega ministra Dimitrija Rupla – ministrica storila več, kot ji pripada in ji je dovoljeno. »Zdajšnja vlada je prevzela državo, da bi jo oblikovala po svoji podobi. Premier skuša prevzeti zgodovino,« svari Rupel.

Problematiziranje ustanovitve

Že pred ustanovitvijo MSO pa se je, nasprotno, oglasilo nekaj inštitucij in več kot 200 posameznikov, podpisnikov javnega pisma tedanjemu ministru za kulturo dr. Vasku Simonitiju, ki so problematizirali odločitev za ustanovitev muzeja, ki je niso razumeli kot »dejanja, ki bi bilo v korist izboljšanja položaja kulture v Sloveniji«. Po njihovem se s tematikami slovenske osamosvojitve ukvarjajo že obstoječe muzejske inštitucije.

Norčevanje iz slovenske zgodovine

Povsem drugače pa je menil zgodovinar dr. Stane Granda, ki je ukinitev MSO videl kot norčevanje iz slovenske zgodovine in kot del obračunavanja z vlado Janeza Janše, kar »mu daje ravno tisto priznanje, proti kateremu se že 30 let najbolj borijo: da imata on in njegov krog največje zasluge zanjo«. In še: »Da država ukinja kulturne inštitucije oziroma celo inštitucijo, posvečeno državi, v kateri živimo – kaj takega morda poznamo samo v obdobju krvave in krute ideološke revolucije.«

Vrednostno središče vseh Slovencev

Zato v Združenju VSO pozdravljajo interpelacijo SDS o delu in odgovornosti vlade ter priporočila NSi za krepitev vrednot slovenske osamosvojitve – z namenom širše argumentirane razprave o pomenu osamosvojitve kot vrednostnem središču vseh Slovencev. Ta je na podlagi plebiscitarne volje, kljub političnim delitvam, prvič v zgodovini povezala slovenski narod v samostojni in demokratični državi ter pomeni uresničitev njegovega največjega političnega cilja.

Ena je Slovenija in ena je njena osamosvojitev

»Vladna nerazumna in nedialoška ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve uveljavlja odnos do osamosvojitve, ki ni skladen z njenimi vrednotami in našo družbo dodatno deli. To stanje zahteva ponoven premislek o pomenu slovenske osamosvojitve. Ena je Slovenija in ena je njena osamosvojitev,« so v vabilu na današnji protestni shod (s transparenti in slovenskimi zastavami) še zapisali v Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve.