Druge nagrade so podelili v Stockholmu, letošnji dobitniki pa so bili objavljeni v oktobru: nagrado za fiziologijo ali medicino je prejel švedski genetik Svante Pääbo, nobelovci za fiziko so Alain Aspect, John F. Clauser in Anton Zeilinger, nagrado za kemijo so letos prejeli Carolyn R. Bertozzi, Morten Meldal in Karl Barry Sharpless, Nobelovo nagrado za književnost je prejela francoska pisateljica Annie Ernaux, nagrajenci za ekonomijo pa so Ben S. Bernanke, Douglas W. Diamond in Philip H. Dybvig.

Slovesno podelitev so tokrat po dveh letih znova priredili v živo, zato so se je udeležili tudi nagrajenci zadnjih dveh let. 

Račinski: Memorial je storil veliko, žal pa ni mogel preprečiti ruskega napada na Ukrajino

Kot poroča STA, je vodja organizacije Memorial Jan Račinski med podelitvijo v Oslu v govoru izrekel ostro kritiko ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu. Dejal je, da se »odpor proti Rusiji pod Putinom imenuje 'fašizem' in je postal ideološko opravičilo za noro in zločinsko agresivno vojno proti Ukrajini«. Po njegovih besedah ima nagrada za organizacijo velik simbolni pomen, saj poudarja, »da državne meje ne morejo in ne smejo ločiti civilne družbe«. Memorial je storil veliko, žal pa ni mogel preprečiti ruskega napada na Ukrajino.

Ruske oblasti so Račinskemu ukazale, naj Nobelovo nagrado za mir zavrne.

Račinski je v pogovoru za britanski BBC povedal, da so mu ruske oblasti ukazale, naj Nobelovo nagrado za mir zavrne. Odločil se je, da bo nagrado kljub temu sprejel, v pogovorni oddaji HARDtalk pa je pojasnil, da »v današnji Rusiji ni nikomur zagotovljena osebna varnost«. Račinski si je več kot 30 let prizadeval razkriti usode žrtev sovjetske politične represije, razkrival pa je tudi kršitve človekovih pravic v današnji Rusiji, preden je bil prisiljen zaključiti svoje delovanje.

»Miru ni mogoče doseči tako, da napadena država položi orožje«

Vodja Centra za državljanske svoboščine iz Ukrajine Oleksandra Matvijčuk je v govoru izpostavila, da Ukrajina ne more doseči miru s predajo: »Ukrajinci si bolj kot kdor koli drug na svetu želijo miru. Toda miru ni mogoče doseči tako, da napadena država položi orožje, saj to ne bi bil mir, temveč okupacija.«

Putin bo prej ali slej prišel pred roko pravice.

Matvijčukova je dan pred podelitvijo Nobelovih nagrad pozvala, naj ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu zaradi vojne v Ukrajini sodijo pred mednarodnim sodiščem. Odvetnica, ki se ukvarja s človekovimi pravicami, je prepričana, da bo Putin prej ali slej prišel pred roko pravice.

Nagrada Bjaljackemu daje vsem Belorusom upanje, da lahko računajo na solidarnost demokratičnega sveta

Zaprtega beloruskega aktivista Bjaljackega je na podelitvi zastopala njegova žena Natalija Pinčuk, ki je v govoru dejala, kako se »Ales in vsi mi zavedamo, kako pomembno in tvegano je izpolnjevati poslanstvo zagovornikov človekovih pravic, zlasti v tragičnem obdobju ruske agresije na Ukrajino«. Nagrada, ki jo je prejela v imenu moža, daje vsem Belorusom upanje, da lahko računajo na solidarnost demokratičnega sveta.

Nobelove nagrade tradicionalno podeljujejo 10. decembra, na obletnico smrti Alfreda Nobela.

Nobelove nagrade tradicionalno podeljujejo 10. decembra, na obletnico smrti Alfreda Nobela. Vsaka nagrada dobitniku prinaša ček v višini 10 milijonov švedskih kron (900.000 evrov), če je dobitnikov več, pa se ta znesek med njimi razdeli.