V Župniji Miren se novomašnika veselijo po zares dolgem času, po debelih osmih desetletjih. Daljnega leta 1942 je kot zadnji tam obhajal novo mašo starosta slovenskih duhovnikov Aleksander Lestan, ki je maja dopolnil že častitljivih 105 let.

Župnijski vikar in profesor na ŠGV

Mel Kovic je bil po rokah koprskega škofa msgr. dr. Jurija Bizjaka, skupaj z Luko Jesenkom, v koprski stolnici v duhovnika posvečen minulo nedeljo, znano pa je tudi že, da bo s 1. avgustom letos imenovan za župnijskega vikarja Župnij Postojna in Studeno in za profesorja predmeta Vera in kultura na Škofijski gimnaziji Vipava.

Župnikov zgled

Kot je Kovic pojasnil v pogovoru za Družino, je na njegovo odločitev za duhovništvo pomembno vplival domači župnik Ciril Metod Cej: »Bil je preprosto dober župnik. Videti je bilo, da je živel to, kar je govoril. Njegove pridige so bile podkrepljene z življenjem. Zgled je tisti, ki prepriča, ne besede. Če imaš tak svetel zgled ob sebi, se lažje odločiš za tak korak.«

Družinsko podjetje bo prevzel brat

Njegov oče je načrtoval, da bo Mel kot starejši sin prevzel družinsko podjetje, a »nas je Bog malo presenetil. Podjetje bo prevzel brat. Oba sva več let delala v podjetju in nekako so pričakovali, da ga bom prevzel, ker imam trgovsko žilico. No, zdaj jo uporabljam za druge stvari,« je zaupal Kovic.

Saje Markelcu: Ohrani vedrost, vero in pogum

Kot prvi med letošnjimi novomašniki je bil že zadnji junijski petek v novomeški stolnici v duhovnika posvečen Don Boskov salezijanec Gregor Markelc. Novomeški škof msgr. dr. Andrej Saje mu je položil na srce: »Ohrani vedrost, vero in pogum. Naj te ne bo strah. Cerkev te sprejema z veseljem in moli zate, ti pa moli za ljudi in jim bodi blizu v njihovih stiskah.«

Dolga in postopna pot zorenja

Markelc je pred slabima dvema letoma izpovedal večne redovne zaobljube v salezijanski družbi, sicer pa je bila pot zorenja njegovega duhovnega poklica dolga in postopna, je pa na njej vseskozi, kot je poudaril v pogovoru za Družino, čutil Božjo bližino. V zelo velik zgled sta mu bila domači župnik in katehistinja.

Mama je sanjala novo mašo

Gregor je bil prvorojenec v kmečki družini s tremi otroki, zato je bilo pričakovati, da bo prevzel domačijo, a je že po birmi začutil, da bo pastir drugačne vrste. Domači ga pri odločitvi za duhovniški poklic podpirajo, še vedno mu odmevajo mamine besede: »Saj sem vedela in sem že sanjala, kako bo potekalo praznovanje nove maše doma.«

O obeh mašah bomo na spletni Družini danes poročali v sliki in besedi, novomašnikoma pa želimo obilo Božjega blagoslova na duhovniški poti!