Kot so pred leti zapisali v SDS (Šeligo je bil soustanovitelj njene predhodnice, Slovenske demokratske zveze), je kot urednik sodeloval pri ustvarjanju revij, ki so izžarevale idejo o svobodi izražanja: bil je pomemben člen Revije 57 in kot urednik pustil pečat tudi pri Perspektivah in Problemih, sodeloval je tudi pri Novi reviji. Leta 1958 je bil priča aretaciji prijatelja dr. Jožeta Pučnika, s katerim sta si delila demokratičen pogled na svet. Obenem je napisal veliko književnih del neprecenljive vrednosti.

Prešernova in druge nagrade

Dvakrat je prejel Grumovo nagrado za dramatiko, nagrado Prešernovega sklada, nagrado kresnik in leta 1989 tudi Prešernovo nagrado. Leta 2001 je bil izvoljen za izrednega člana SAZU. Umrl je na isti dan kot pesnik Janez Menart, po njem je ime dobila Šeligova nagrada za najboljšo uprizoritev na festivalu Teden slovenske drame po izboru strokovne žirije. Njegov sin Aleš Šeligo je leta 2016 ustanovil Fundacijo Rudi Šeligo, njen temeljni namen je skrb za Šeligovo avtorsko zapuščino.

Pomembna vloga pri slovenski demokratizaciji in osamosvajanju

V letih 1987–1991 je bil Šeligo predsednik Društva slovenskih pisateljev ter soustanovitelj SDZ in je odigral pomembno vlogo pri slovenski demokratizaciji in osamosvajanju. Bil je poslanec prvega sklica slovenskega parlamenta in ob prelomu tisočletja za kratko minister za kulturo v vladi dr. Andreja Bajuka. Kot so zapisali v SDS, je bil Rudi Šeligo pomemben člen pomladnega prebujenja in je sodeloval v demokratičnih procesih, ki so slovenskemu narodu prinesli samostojnost, kot človek velike moralne avtoritete pa je odigral pomembno vlogo pri borbi za svobodo, pravičnost in demokracijo.

Človek poguma in dejanj

»Glas Rudija Šeliga smo lahko slišali v časih, ko se je slovenski narod soočal z grožnjami o zadušitvi možnosti za razvoj teženj po demokratizaciji družbe in osamosvojitvi Slovenije. V teh nepredvidljivih časih ob koncu 80. in začetku 90. let je pokazal, da je človek poguma in dejanj. Upal si je stopiti naprej in s svojo prezenco podati svoj prispevek k zagonu procesa slovenske osamosvojitve,« so o Šeligu pred tremi leti zapisali v SDS.

Danes spominski dogodek

Prav na obletnico smrti Rudija Šeliga pripravljajo danes, v ponedeljek, 22. januarja 2024, ob 18. uri založba Beletrina, Društvo slovenskih pisateljev (DSP) in Fundacija Rudi Šeligo spominski dogodek v prostorih DSP na Tomšičevi 12 v Ljubljani. Zbrane bosta nagovorila predsednik DSP Dušan Merc in direktor Beletrine Mitja Čander, ki bo tudi moderiral pogovor z gosti: Aleksandrom Zornom, Alešem Šeligom in Jaroslavom Skrušnyjem, kot interpretka bo sodelovala še igralka Nataša Barbara Gračner.

Ohranjeni spomin

Beletrina je ob tej priložnosti izdala tudi izbor šestih Šeligovih novel z naslovom Ohranjeni spomin, ki so nastale med letoma 1966 in 1997 in bile sprva objavljene v različnih revijah, pozneje zbirkah. Magičnost in moč Šeligove poetike se skrivata v jeziku, s katerim vsako podrobnost daje na ogled in pred bralca prikliče reči, ki jih med svojo bivanjsko izkušnjo nemalokrat spregledamo ali pozabimo, so sporočili z Beletrine.