Kako pristopiti k sodobni umetnosti? Kako ločiti zrnje od plev? In kako se znajti v labirintu, polnem kričečih podob, ki nemalokrat gledalca pustijo praznega, zbeganega ali celo žaljenega? O teh in drugih vprašanjih sva se pogovarjala z akademikom dr. Milčkom Komeljem, upokojenim profesorjem na oddelku za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti. Z nostalgijo se spominjam časov, ko nas je – mlade študente umetnostne zgodovine – vodil po ljubljanskih galerijah in v nas prebujal globlje razumevanje (sodobne) umetnosti.

Na oddelku za umetnostno zgodovino ste predavali zgodovino slovenske umetnosti in umetnosti drugih južnoslovanskih narodov v novem veku. Kako se spominjate teh let?

Bolj smiselno kot poučevati se mi je zdelo spodbujati v mladih ljudeh smisel za umetnost. Zato sem imel največ veselja ob razlagah slikarskih del in sem si predvsem prizadeval, da bi umetnost začutili. Sicer pa si nikoli nisem želel postati pedagog in si tudi nisem domišljal, da bi...