Svetovni dan preprečevanja samomora, 10. september, letos poteka pod geslom Preprečevanje samomorov v različnih kulturah. Slovenija se po številu samomorov uvršča na tretje mesto v Evropski zvezi in sodi med samomorilno najbolj ogrožene države v svetu. Številne organizacije opozarjajo, da je nad povprečjem Evropske zveze je tudi samomorilnost slovenskih mladostnikov.

Glede na mednarodne podatke o umrljivosti zaradi samomora Slovenija že več desetletij sodi med najbolj ogrožene države, čeprav v zadnjih letih zaznavamo upad samomorilnosti. Od leta 1997 naprej namreč število samomorov v Sloveniji postopno upada, statistični podatki kažejo, da najbolj po letu 2004. Lani je v Sloveniji samomor naredilo 408 ljudi.

V Sloveniji samomorilnost narašča s starostjo, samomor pa je 3,5 krat pogostejši pri moških kot pri ženskah. Samomorilnost pri nas pa ni na vseh območjih enaka, temveč so razlike celo do trikratne, kar strokovnjaki povezujejo tudi s temperamentom prebivalcev in gospodarskim položajem regije. Največ samomorov je bilo lani na jugovzhodu države, najmanj pa v Notranjsko-kraški regiji.

Po številu samomorov se Slovenija glede na podatke iz leta 2007 uvršča na tretje mesto v Evropski zvezi, takoj za Litvo in Madžarsko.

Letošnje geslo svetovnega dne preprečevanja samomora sicer poudarja, da je samomorilnost močno povezana tako s kulturnimi kot z verskimi, pravnimi, zgodovinskimi, filozofskimi in tradicionalnimi dejavniki določenega območja ter da je treba pri prizadevanjih za preprečevanje samomorov vse naštete dejavnike resno upoštevati, so zapisali na statističnem uradu.

Po podatkih WHO samomor na svetu vsak dan naredi okoli 3000 posameznikov, vsako leto pa si poskuša življenje vzeti od 10 do 20 milijonov ljudi. Približno eni desetini to tudi uspe.