Danes Cerkev obhaja god svete Brigite Švedske, sozavetnice Evrope. Sveta Brigita je v svojem življenju večkrat doživela videnja Kristusovega trpljenja, velja pa za ustanoviteljico reda Svetega Odrešenika ali reda brigitink.

Sveta Brigita je bila rojena leta 1303 v visoki švedski plemiški družini kot hči Birgerja Perssona, guvernerja in deželnega sodnika v Upplandu, ter Ingeborg Bengtsdotter. Že kot majhna deklica je bila globoko predana Jezusu. Pri starosti desetih let, pripoveduje zgodba, je imela videnje Križanega in ga slišala reči: ‘Poglej me, hči moja!’

‘Kdo je tako grdo ravnal s Teboj?’, je kriknila mala Brigita. Jezus ji je odgovoril: ‘Tisti, ki me prezirajo in zavračajo mojo ljubezen.’ Od tistega trenutka dalje je Brigita skušala odvračati ljudi od tega, da bi žalili Jezusa.

Pri štirinajstih se je poročila z osemnajstletnim Ulfom. Tudi Ulf je bil predan služenju Bogu. Brigita je v srečnem zakonu rodila osem otrok, ena izmed njunih hčera je sveta Katarina Švedska. Brigita in Ulf sta služila na švedskem dvoru. Brigita je bila kraljičina dvorna dama. Vse življenje je imela videnja križanega Jezusa in je od Boga prejemala posebna sporočila, ki jih je pobožno prenašala številnim voditeljem in cerkvenim dostojanstvenikom. Trudila se je, da bi kralj in kraljica živela boljše življenje, vendar ji večino časa nista bila pripravljena prisluhniti.

Vdova je postala, ko ji je bilo 40 let. Po moževi smrti se je umaknila v cistercijanski samostan, leta 1346 pa je na posebno Božje povabilo ustanovila red Svetega Odrešenika ali red brigitink, ki je posvečen spominu Jezusovega trpljenja in ima v svojem grbu pet rdečih plamenčkov, ki simbolizirajo pet Jezusovih ran. Skupaj s svojo hčerko Katarino je leta 1349 odpotovala v Rim, kjer je postala svetovalka kraljev in papežev. Zelo zavzeto je svetovala papežem, naj zapustijo Avignon in se vrnejo v Rim.

Tik pred smrtjo je poromala v Sveto deželo, kjer je na vsakem svetem kraju doživela videnje Jezusovega delovanja in doživetij. Brigita je umrla v Rimu 23. julija 1373. Za svetnico je bila razglašena leta 1391, v času papeža Bonifacija IX, papež Janez Pavel II. pa jo je razglasil za sozavetnico Evrope.