Sveti Florijan je gotovo eden izmed najbolj priljubljenih in češčenih ljudskih svetnikov. Nanj niso pozabili niti gasilci, saj se je njegova podoba zopet vrnila na gasilske domove, njemu v čast se darujejo svete maše in vrstijo zaobljubljene procesije.

Ime: Je izpeljanka iz latinskega imena Florus, ki pomeni »cvetoč; svetel, sijajen, krasen«. Od tod slovenska različica imena Cvetko oz. ženska oblika Cvetka.

Rodil se je v 3. stoletju, okoli leta 250 v današnji vasi Zieselmauer blizu Dunaja v Avstriji,

umrl pa 4. maja 304 v Lorchu, prav tako v Avstriji.


Družina: O njegovem življenju je malo znanega. Že v domači družini naj bi bil krščen in krščansko vzgojen.

Služba: Sprva je živel in delal kot rimski častnik v mestu Aelium Cetiumin (St. Pölten), nato pa postal vodja pisarne cesarjevega namestnika v rimskem Lauriaku, današnjem Lorchu pri Ennsu v Zgornji Avstriji.

Preganjanje: Živel in deloval je v času cesarja Dioklecijana, pod katerim je izbruhnilo grozovito preganjanje kristjanov. Ko so v Lauriaku prijeli čez šestdeset kristjanov, večino vojakov, se je Florijan postavil zanje in jih skušal rešiti, a so tudi njega prijeli in zaprli.

Mučeništvo: Vojaki so ga najprej prebičali, nato pa mu z ostrim železjem trgali meso s pleč. Naposled so mu okoli vratu navezali težak kamen in ga vrgli v valove reke Enns.

Legenda: Legenda pripoveduje, da je Florijan klečal na bregu reke in molil, nobeden od vojakov pa si ga ni upal potisniti v globoko reko, dokler se ni do njega prerinil mlad človek in ga sunil, da se je zvrnil v reko. Ko je pogledal za njim, pa je nenadoma popolnoma oslepel.

Pokop: Florijanovo naplavljeno truplo je po legendi varoval orel tako dolgo, dokler ga ni vdova z imenom Valerija pokopala na svojem posestvu. Kasneje so nad njegovim grobom sezidali kapelo, nato pa sloveči samostan avguštinskih kanonikov. Njegove relikvije so tudi v Rimu in Krakovu.

Zavetnik: Najbolj znan je kot zavetnik proti požarom in povodnjim, častijo ga gasilci, kovači, dimnikarji, pivovarji, sodarji, lončarji, izdelovalci mila. Je zavetnik ob suši, proti nerodovitnosti polja, proti viharju, pri opeklinah; Zgornje Avstrije, Bologne, Krakova, Linza, škofije Chur v Švici.

Priprošnjiki: je eden izmed 14 »priprošnjikov v sili«, na katere se ljudje obračajo v različnih stiskah.

Upodobitve: Največkrat ga upodabljajo kot rimskega vojaka, s sulico in zastavo v roki, kako z golido vode gasi gorečo hišo ali cerkev (mesto). Pogosto je upodobljen tudi z mlinskim kamnom.

Goduje: 4. maja.

Običaji: Florijanovo je bil zlasti čas fantovskih praznikov, številnih šeg in navad. Te so povezane tudi z ognjem (da se ne sme kuriti), ponekod pa je praznik združen z jurjevanjem.