Današnja podelitev Nobelovih nagrad točno 100 let po Preglovi
Današnja podelitev Nobelovih nagrad točno 100 let po Preglovi
Nagrade za medicino, fiziko, kemijo, literaturo in ekonomijo bodo podelili v švedski prestolnici, najprestižnejšo za mir pa v Oslu. Prejemnike nagrad sta Švedska kraljeva akademija znanosti in Karolinski inštitut razglasila v prvem tednu oktobra. Spomnimo, vsaka nagrada prinaša ček v višini 11 milijonov švedskih kron oz. nekaj več kot 960.000 evrov. Če je prejemnikov več, se znesek razdeli mednje.
Kdo so prejemniki?
Nagrada za medicino bo romala v roke madžarske znanstvenice Katalin Kariko in ameriškega znanstvenika Drewa Weissmana za njun prispevek pri razvoju mRNK cepiv. Nagrado za fiziko bodo prejeli raziskovalci elektronov v materiji – Francoz Pierre Agostini, Madžar Ferenc Krausz in francosko-švedska znanstvenica Anne L'Huillier.
Na področju kemije bodo za raziskovanje kvantnih pik nagrajeni raziskovalci Moungi Bawendi, Louis Brus in Aleksej Ekimov, ki delujejo v ZDA. Nagrado za literaturo bo po zaslugi svojih inovativnih iger in proze, ki daje glas neizrekljivemu, prejel norveški pisatelj Jon Fosse.
Preberite tudi: Prevajalec Svetega pisma postal Nobelov nagrajenec
Nagrado za ekonomijo bo prejela ameriška ekonomistka in profesorica na Harvardu Claudia Goldin za napredek pri razumevanju uspešnosti žensk na trgu dela, prejemnica nagrade za mir pa je za svoj boj proti zatiranju žensk v Iranu postala borka za pravice žensk Narges Mohamadi, ki v islamski republiki prestaja več kot 30-letno zaporno kazen. V njenem imenu bosta nagrado na slovesnosti v Oslu prevzela njena otroka, ona pa bo v zaporu začela gladovno stavko v znak solidarnosti z diskriminirano bahajsko versko manjšino v Iranu.
Pred 100 leti nagrada Slovencu
Na današnji dan pred 100 leti je Nobelovo nagrado za kemijo prejel zdravnik in kemik slovenskega rodu Friderik Pregl, in sicer za odkritje originalne metode mikroanalize organske snovi.
Pregl je edini slovenski znanstvenik, ki je samostojno prejel to nagrado.
Rodil se je leta 1869 v Ljubljani. Njegov oče je bil Slovenec, mati pa Avstrijka. Po opravljeni ljubljanski klasični gimnaziji ga je pot vodila v Gradec, kjer je študiral medicino in leta 1894 postal »doktor vsega zdravilstva«. Podoktorski študij je opravljal v Pragi in gostoval v več uglednih laboratorijih po Nemčiji (Tübingen, Leipzig, Berlin).
Kot raziskovalec in profesor na univerzah v Gradcu in Innsbrucku je razvil izjemno natančno metodo za organsko mikroanalizo, s katero je bilo za analize poslej potrebno petdesetkrat manj raziskovane snovi in samo tretjina časa. Ta dosežek je omogočil hiter napredek organske kemije v 20. stoletju. Njegova metoda je hitro postala nepogrešljiva v laboratorijih po vsem svetu. Tudi današnji najmodernejši instrumenti delujejo na podobnih osnovah. 10. decembra 1923 je Pregl prejel Nobelovo nagrado za kemijo, leta 1925 pa Univerzi v Ljubljani poklonil repliko svoje aparature za mikroanalizo.
Obeležitev obletnice v Sloveniji
100. obletnico bo v torek obeležila Inženirska akademija Slovenije v sodelovanju s Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. V Mestnem muzeju Ljubljana pripravljajo spominski dogodek, na katerem bodo pokazali celovito postavitev naprave, ki jo je Friderik Pregl podaril Univerzi v Ljubljani. Tudi torkova podelitev Preglovih nagrad za izjemna doktorska dela na Kemijskem inštitutu bo zaznamovana z obletnico, poroča STA. Vsako leto podelijo Preglove nagrade za izjemne dosežke, za izjemno doktorsko delo ter veliko Preglovo nagrado za raziskovalno delo.
Še en Nobelovec slovenskih korenin
Pregl ni edini Nobelovec slovenskih korenin, spominjajo pri STA. Leta 2016 je namreč nagrado za fiziko prejel slovensko-škotski znanstvenik Duncan M. Haldane, in sicer skupaj z raziskovalcema Davidom J. Thoulessom in Michaelom Kosterlitzem. Leta 2019 je Haldane prejel tudi slovensko državljanstvo. Je častni član Inženirske akademije Slovenije in SAZU.