V nekaterih krajevnih Cerkvah po svetu na prvi postni petek obhajajo dan molitve in spomina za žrtve spolnih zlorab in vse preživele. O pobudi, ki je nastala kot odgovor na prošnjo papeža Frančiška vsem škofovskim konferencam vesoljne Cerkve, je za Radio Vatikan spregovoril p. Hans Zollner, član Papeške komisije za zaščito otrok in mladoletnih.

Papež je vodjem škofovskih konferenc, ki so se zbrali na srečanju za zaščito otrok in mladoletnih med 21. in 24. februarjem 2019 v Vatikanu, izrazil prošnjo, naj v bogoslužnem koledarju izberejo dan v ta namen. Avstralska škofovska konferenca se je odločila za 11. september, ko obhajajo tudi narodni dan za zaščito otrok.

Molitev in dejanja

Po besedah p. Zollnerja je molitev temeljni izraz krščanske vere, kljub temu pa so potrebna tudi dejanja. Jezuit, ki je tudi predsednik Centra za zaščito otrok na Papeški univerzi Gregoriani v Rimu, je v pogovoru pojasnil, da je poleg spodbujanja pravičnosti za žrtve treba prizadevati tudi za spremembo kulture znotraj Cerkve.

Izpostavil je pomen skupne molitve in poudaril, da molitev dobi svojo moč, ko sta dva ali so trije zbrani v Jezusovem imenu. Občestvena molitev nas torej spominja, da ne smemo bežati pred to kugo, ko sta izpostavljala že zadnja dva papeža.

Cerkveni predpisi

Glede napredka, storjenega na področju boja proti spolnim zlorabam v Cerkvi v zadnjih dveh letih, od prvega mednarodnega srečanja za zaščito otrok in mladoletnih februarja 2019, je p. Zollner povedal, da je pobuda obrodila »nekaj vidnih sadov in nekaj malce manj vidnih«.

Med vidnimi so tisti, ki so občutno vplivali na cerkveno zakonodajo. Maja 2019 je papež Frančišek podpisal motu proprij z naslovom Vos estis lux mundi, ki vsebuje nove predpise za celotno Cerkev proti storilcem spolnih zlorab in tistim, ki jih prikrivajo. Decembra istega leta je sveti oče spremenil pravila glede gradiv z otroško pornografijo, po katerih je odtlej kaznivo posedovanje tovrstnega gradiva, v katerem nastopajo mladoletne osebe: papež je nekdaj veljavno starostno mejo 14 let dvignil na 18. Poleg tega je odpravil »papeško skrivnost« v povezavi s primeri spolnih zlorab.

Spremembe v odnosu

Med manj vidnimi sadovi, je pojasnil p. Zollner, so tisti, ki zorijo v človeških srcih. Kot je dejal, so se mnogi predsedniki škofovskih konferenc in predstavniki redov, ki so se februarja 2019 udeležili srečanja v Vatikanu, iz Rima vrnili s povsem spremenjenim odnosom do vprašanja zlorab, kar so mnogi tudi javno priznali. Prisluhnili so žrtvam, ker so razumeli, da vprašanje preprečevanja zlorab ne sme biti obrobna tema, temveč sestavni del poslanstva Cerkve. P. Zollner je trdno prepričan, da bo »sprememba v srcu obrodila tudi takšne sadove, ki bodo vidni v konkretnih dejanjih«.

Večja raven zavedanja

Jezuitski duhovnik je še povedal, da je srečanje februarja 2019 povzročilo tudi »večjo raven zavedanja« glede zlorab v krajevnih Cerkvah. Ko je bilo pred izbruhom epidemije še mogoče potovati, so številne škofovske konference povabile p. Zollnerja, da bi jim predstavil to tematiko, čeprav ji pred tem niso posvečale pretirane pozornosti, češ da spolne zlorabe v njihovih državah ne predstavljajo posebnih težav. Škofje so ugotovili, da to ne drži, in so se odločili, da se bodo »zelo resno borili proti tej strašni nadlogi«. To zavedanje, je pojasnil p. Zollner, se ni povečalo le med cerkvenimi dostojanstveniki, temveč tudi med preprostimi verniki.