Pred ameriškim veleposlaništvom sta govorila namestnik ameriškega veleposlanika Gautam Rame in direktorica Študijskega centra za narodno spravo dr. Andreja Valič Zver.

V sredo, 23. avgusta, na evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov je Študijski center za narodno spravo v sodelovanju z vojaškim vikariatom Slovenske vojske in župnijo sv. Nikolaja v Ljubljani pripravil spominsko slovesnost z mašo.

Prvi del slovesnosti je bil pred veleposlaništvom Združenih držav Amerike, kjer sta pred spominsko ploščo, ki jo je leta 2014 odkril takratni veleposlanik Joseph A. Mussomeli, namestnik ameriškega veleposlanika Gautam Rame in direktorica Študijskega centra za narodno spravo dr. Andreja Valič Zver položila cvetje. Gautam Rane je poudaril, da je plošča namenjena počastitvi in žalovanjem tistih, ki so hrepeneli za mirom. Andreja Valič Zver je dejala, da plošča časti tudi ljudi, ki so se borili za osamosvojitev Slovenije. Izrazila je željo, da bi v Sloveniji končno pokopali vse žrtve totalitarizmov in počastili spomin nanje ter dodala, da želi, da stremimo k resnici, pravici in spravi.


Mašo v stolnici je daroval ljubljanski pomožni škof dr. Franc Šuštar.

Sledila je maša za žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, ki jo je v stolnici sv. Nikolaja daroval ljubljanski pomožni škof dr. Franc Šuštar. Dejal je, da jo darujejo prav v poseben namen – za žrtve zločinskih režimov. ČNa današnji dan zaradi tega, ker je leta 2009 Evropski parlament 23. avgust razglasil za evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Na ta dan je bil leta 1939 podpisan pakt Ribbentrop-Molotov med nacionalsocialistično Hitlerjevo Nemčijo in komunistično Stalinovo Sovjetsko zvezo. Posledice zlitja teh dveh zločinskih totalitarizmov in vsakega posebej so bili na desetine milijonov umorjenih ljudi in neizmerno trpljenje preživelih in mučenih ter ustrahovanih ljudi. Kaj so ti satanski režimi povzročili človeštvu! Treblinko, Auschwitz, sibirske gulage, in holodomor v Ukrajini, Gonars, Rab, pri nas Teharje, Ferdreng, Rog, Hudo jamo, in še mnoge druge kraje trpljenja. V narode so vsekali rane, ki še vedno krvavijo, ki še vedno bolijo. Lahko smo hvaležni za možnost, da naš spomin in bolečino postavimo na daritveni oltar pred Boga. V ponižni molitvi želimo prositi Gospoda za usmiljenje, za pomoč v vseh medčloveških odnosih in za blagoslov ljudem v naši družbi.


Slavnostni govor je imel pesnik, esejist in prevajalec dr. Brane Senegačnik.

Po maši je sledila kratka akademija in slavnostni nagovor pesnika, esejista in prevajalca dr. Braneta Senegačnika, ki je poudaril, da je 23. avgust evropski dan spomina na žrtve stalinizma in nacizma, spomina na žrtve vseh totalitarnih, avtoritarnih in nedemokratičnih režimov. »Slovenija je tako rekoč model države (ali – v zgodovinski retrospektivi – nacionalno-kulturne skupnosti), v kateri je tak dan potreben, celo usodno potreben; deklaracija o evropski zavesti in totalitarizmu namreč osvetljuje ključne točke njene sodobne zgodovine: njeno napadenost in trpljenje pod tremi oblikami totalitarizma, v vojnih in mirnodobnih razmerah. Vendar vemo, kakšen je bil politični oziroma oblastni odziv na to deklaracijo.«

Ob Dnevu spomina je Študijski center za narodno spravo izdal izjavo, v kateri so zapisali, da se Evropa in Slovenija »morata zavedati svoje poklicanosti k ohranjanju demokracije, ki lahko temelji le na jasno postavljeni meji med zagotovljeno pravico, svobodo, dostojanstvom in varnostjo njenih državljanov na eni strani ter strahom pred izgubo teh vrednot, na drugi strani. Evropski narodi so si za omenjeno raven spoštovanja in dialoga med njenimi prebivalci prizadevali dolga stoletja. Kaj pomeni prestopiti mejo, so pokazali totalitarizmi prejšnjega stoletja in kažejo teroristična dejanja danes. Zato se je potrebno iz zgodovine učiti in naučiti, da ne bomo obstali na mestu, ali šli celo korak nazaj. Vsem, ki so kadarkoli doslej dali življenja za mir in sožitje med človeštvom, ali ki so bili žrtve krutosti človeških zablod, smo dolžni izreči spoštovanje, se jih spominjati in se boriti za ohranitev pridobljenih dobrin. Mladim rodovom pa moramo zagotoviti spodbudno popotnico, s katero se bodo brez strahu podali na pot izzivov, ki so pred njimi.«