dan-spomina-totalitarizmi-stolnica-govor-matej-avbelj-23-8-2023.docV torek, 23. avgusta 2023, smo v Sloveniji že petnajstič obeležili evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Slovesnost v organizaciji Študijskega centra za narodno spravo, Vojaškega vikariata Slovenske vojske in stolne župnije sv. Nikolaja iz Ljubljane je potekala na več mestih v Ljubljani. Najprej je direktor Študijskega centra za narodno spravo dr. Tomaž Ivešić položil venec pred spominsko ploščo pri ameriškem veleposlaništvu. Delegacija Študijskega centra je nato položila venec pred stavbo na Beethovnovi 3, kjer so bile celice zapora komunistične Udbe, nato pa še na Kongresnem trgu pred spomenikom vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam. Tam je venec položil tudi poljski veleposlanik v Sloveniji Krzysztof Olendzki.

Mašo v ljubljanski stolnici je daroval ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. FOTO: Ivo Žajdela

Nadškof Stanislav Zore: Zbrali smo se zato, ker nam ni vseeno

Sledila je maša v ljubljanski stolnici, ki jo je daroval ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Dejal je, da smo se brali smo zato, ker nam ni vseeno. »Nasprotno, nasilna dogajanja preteklega stoletja so svet zavila v tako gosto in debelo kopreno gorja, solza, krivic, krvi in smrti, da še vedno iščemo poti do resnične svobode in do resnične svetlobe. Zdi se mi, da bomo pot do luči, do tiste luči, ki razsvetli človekovo srce in spoznanje, do tiste luči, v kateri resnico spoznamo in jo tudi sprejmemo, da tako resnica postane del nas, mi pa del nje; in to ne glede na to, ali je to resnica o preteklosti ali resnica našega časa – sicer pa teh dveh dejavnikov ni mogoče ločevati med seboj, saj preteklost prerašča sedanjost in sedanjost s svojimi koreninami sega v preteklost.«

Nadškof metropolit Stanislav Zore med somaševanjem. FOTO: Ivo Žajdela

Povezava nacistične Nemčije in komunistične Sovjetske zveze

Spomnil je, da je današnji dan spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov z namenom postavljen na datum, ko sta v Moskvi nacistična Nemčija in komunistična Sovjetska zveza podpisali pakt o nenapadanju, ki je vseboval tudi tajno klavzulo, s katero sta si Hitler in Stalin razdelila svoja interesna območja. »Sporazum je pod krinko vplivnih con predvideval medsebojno podporo obeh držav pri okupaciji ozemelj tujih držav. Kako ne bi človeku prišlo na misel čudno zbližanje med Herodom in Pilatom ob procesu, v katerem je bil Jezus obsojen na smrt: 'Tisti dan sta se Herod in Pilat spoprijateljila; prej sta se namreč sovražila,' piše evangelist Luka v svojem evangeljskem poročilu. 'Drug drugega varajo, nobeden ne govori resnice. Svoj jezik so navadili na laž, ne naveličajo se delati krivice,' pravi Jeremija (9,4).

Direktor Študijskega centra za narodno spravo dr. Tomaž Ivešić je položil venec pri spominski plošči pred ameriškim veleposlaništvom. FOTO: Ivo Žajdela

Ne zavezništvo z zlom, ampak korak k dobremu

Dejal je, da je zlo sposobno sklepati zavezništvo z zlom, čeprav mora, in ta mora je neizmerno nujen, sklepanje takšnih zavezništev vedno predstaviti ne kot zavezništvo z zlom, ampak kot korak k dobremu, k lepši in mirnejši prihodnosti. »Tudi Hitler in Stalin sta se v tem paktu predstavljala kot prijatelja, ki gradita varnejše odnose med državami in narodi. A je bilo tako samo na videz. V ozadju oziroma v skriti vsebini tega dogovora je bila zasnovana vojna, ki bo podjarmila narode in države; vojna, ki je potem vrgla požar po vsem svetu in povzročila toliko gorja.«

Delegacija Študijskega centra je položila venec pred stavbo na Beethovnovi 3, kjer so bile celice zapora Udbe.
FOTO: Ivo Žajdela

Zakaj totalitarizmi še vedno niso deležni enake obsodbe

»Glede na to, da nekaterih političnih predstavnikov danes ni tukaj, bi človek dejal, da totalitarizmi v vseh nas še vedno niso deležni enake obsodbe,« je ugotavljal nadškof Zore. »Vendar ne gre samo za to, da jih ni tukaj, pri maši za žrtve vseh treh totalitarizmov. Glede na napovedi jih ni bilo tudi pri drugih dogodkih današnjega pietetnega spominjanja in prebujanja zavesti, kako potrebno je ostajati pozoren in buden ob dogodkih v svetu in pri nas, saj vemo, da zlo ni bilo premagano ne s kapitulacijo Italije, ne z Nürnberški procesi in ne s padcem Berlinskega zidu in z osamosvojitvijo Republike Slovenije. Zlo se ne bo končalo tudi ne s prevzemanjem ustanov, ne da bo o tem povedalo svojo voljo ljudstvo na volitvah, ne s sprejemanjem zakonodaje proti tako imenovanemu sovražnemu govoru in še toliko drugih stvari bi lahko našteli, ob katerih moramo ostajati pozorni in čuječi.«

Pridiga nadškofa Zoreta

Pred spomenikom vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam je venec položil tudi poljski veleposlanik v Sloveniji Krzysztof Olendzki. FOTO: Ivo Žajdela

Dr. Matej Avbelj: Spominjamo se zato, da se ne bi nikdar več ponovilo.

Letošnji slavnostni govornik je bil dr. Matej Avbelj, redni profesor za evropsko pravo na Novi univerzi, kjer predava predmete s področja teorije in prava EU ter ustavnega prava na Fakulteti z državne in evropske študije ter na Evropski pravni fakulteti. Spomnil je, da se na današnji dan, na Evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, ki ga obeležujejo še v številnih drugih demokratičnih državah po svetu, spominjamo trpljenja in žrtev vseh teh posameznikov, njihov družin in svojcev. Spominjamo se zato, »da se ne bi nikdar več ponovilo. Ne gre za nikakršno revizijo ali reinterpretacijo zgodovine; gre za civilizacijski minimum. Točno tisti, ki se le nekaj sto kilometrov od nas ponovno tepta na ukrajinskih ravnicah pod težo Putinovega nedemokratičnega režima. Prav ruska protipravna agresija na Ukrajino je najboljša potrditev, da seme totalitarizma, ki je najbolj vzklilo, ko sta si nacizem in komunizem 23. avgusta 1939 podala roke, še zdaleč ni bilo izgubljeno. Še posebej hitro lahko vzkali v okoliščinah, kot so današnje, ki jih prežemajo globoka polarizacija, populizem, demagogija, krize vseh vrst in namerno politično ter medijsko izrabljanje nevralgičnih družbenih točk, ki sicer po naravi stvari delijo naše politične skupnosti.«

Slavnostni govornik je bil dr. Matej Avbelj. FOTO: Ivo Žajdela

Trdožive so tudi posledice totalitarizma

Še bolj kot seme totalitarizma pa so trdožive in obstojne njegove posledice, je dejal govornik. »Teh, še posebej, če totalitarizem traja desetletja; če ga predstavljamo kot sredstvo osvoboditve in emancipacije, kot nekaj dobrega vsaj v teoriji, če je že bila izvedba v praksi slaba, pogosto ostanejo na nezavedni ravni, tako da svojo totalitarno poškodovanost slednjič razumemo celo kot nekaj normalnega. Pa čeprav, in to je treba povedati na glas, to ni.«

Letošnji slavnostni govornik dr. Matej Avbelj pred stavbo na Beethovnovi 3, kjer so bile celice zapora Udbe.
FOTO: Ivo Žajdela

Da izkažemo sočutje in spoštovanje vsem žrtvam

Dr. Matej Avbelj je poudaril, da bi moralo biti takšno pietetno in spominsko dejanje, kot je dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, za vse demokrate, zares za vsakogar, ki je zavezan minimalnim standardom zahodne civilizacije, nekaj samoumevnega. »Kot priložnost in dolžnost, da kot posamezniki in skupnost izkažemo sočutje in spoštovanje vsem žrtvam vseh totalitarnih režimov in da gremo hkrati vase, da preizprašamo svojo vest ter zatremo padle angele banalnega zla v nas samih. Zato, da se kaj takega, čemur so bili podvrženi ljudje ob začetku dvajsetega stoletja, spet drugi pa trpijo še danes, ne bi nikoli več ponovilo.«

20. avgusta 2023 so v Rovtah nad Logatcem s spominsko mašo in slovesnostjo obeležili Evropski dan spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov. Ob tej priložnosti so na pokopališču v Rovtah postavili spomenik osmim domačinom, ki so jih 26. julija 1942 ugrabili in v Češirkovem gozdu umorili partizani. FOTO: Peter Hladnik

Domovina je ena, vsem dodeljena

Za konec je govornik spomnil na samoumevno resnico, ki jo izpod peresa Otona Župančiča lahko preberemo na Spomeniku vsem žrtvam vojn v srcu Ljubljane: »Domovina je ena, vsem dodeljena, in eno življenje in ena smrt!« Dodal je, da se ta resnica o domovini, ki je vir življenja, in o smrti, ki so jo trosili totalitarizmi ter njihove vojne, napaja iz večnih in trajnih zakonov.

Govor Matej AvbeljSpominske maše v ljubljanski stolnici se ni udeležil noben politik z vrha države, prisotnih je bilo nekaj politikov in poslancev z desnice.

Poljski veleposlanik v Sloveniji Krzysztof Olendzki v pogovoru z Matejem Avbljem in Jožetom Možino.
FOTO: Ivo Žajdela