Že 25. srečanje po vrsti je potekalo v župniji Vojnik. Udeležilo se ga je okoli 30 glasbenikov iz celotne Slovenije. Teme, ki smo jih skozi zanimive in pestre delavnice skupaj obravnavali, so bile letos posvečene predvsem delovanju z mladinskimi cerkvenimi zbori.

Ob prihodu v Dom sv. Jerneja v Vojniku nas je najprej pozdravil in nagovoril predsednik Slovenskega Cecilijinega društva Simon Jager, ki nam je predstavil delovanje dekanije in Katoliško kulturno društvo »Ivan Šopar« Vojnik. Uvodni nagovor je nadaljeval upokojeni celjski škof dr. Stanislav Lipovšek, ki je vse udeležence opomnil k zavedanju, da smo cerkveni glasbeniki poklicani v služenje s svojim delom, ki ga opravljamo v župnijah.

Pomen upevanja in interpretacija pesmi

V uvodnem predavanju, namenjenem vsem udeležencem, nam je Andreja Zakonjšek Krt, uveljavljena operna pevka in pevska pedagoginja, najprej na kratko predstavila pomen pevskega upevanja. Zborovodjem in pevcem lahko upevanje hitro postane rutina in mnogokrat sploh ne pomislimo na prednosti, ki nam jih kakovostno upevanje in ogrevanje lahko nudi. Predavateljica je del svojega predavanja namenila tudi pevski tehniki in pravilni dikciji oz. izgovarjavi različnih glasov. Za vsakega pevca in zborovodjo je obnova teh znanj ključna za njegovo izvajanje oz. za delo z zborom.

Zborovodjem in pevcem lahko upevanje hitro postane rutina in mnogokrat sploh ne pomislimo na prednosti, ki nam jih kakovostno upevanje in ogrevanje lahko nudi.

Udeleženci, ki so želeli še posebej poglobiti svoje znanje vokalne tehnike in interpretacije pesmi, so imeli možnost udeležbe na delavnici za posameznike. Na delavnici je predavateljica uvodoma predstavila nekaj osnov vokalne tehnike in poznavanja pevskega aparata. Udeleženci so v nadaljevanju razpravljali o pomembnosti besedila pri pesmih in pravilni izgovarjavi le-tega. Na primeru znane adventne pesmi so individualno izdelovali petje posameznih fraz, pri čemer jim je Zakonjšek Krtova svetovala in jih usmerjala k izboljšanju fraziranja, izgovarjave in interpretacije.

Liturgična orgelska igra v praksi

Organist in pedagog Matej Podstenšek nam je predstavil obseg in pomen liturgične orgelske igre kot dela bogoslužja. Najprej je na kratko orisal, kaj liturgična orgelska igra sploh je in kaj obsega. Osredotočili smo se na tri vidike orgelske igre: spremljanje petja, solistično orgelsko igro in orgelsko intonacijo ter predigro. Obenem smo se posvetili tudi cerkvenim dokumentom o liturgični orgelski igri. Pri samem spremljanju petja je predavatelj posebej poudaril, da mora orgelska spremljava primarno podpirati petje občestva, pri tem pa je izpostavil pomen artikulacije v orgelski igri in nujno prilagoditev zborovskega stavka iz pesmarice Slavimo Gospoda. 

Osredotočili smo se na tri vidike orgelske igre: spremljanje petja, solistično orgelsko igro in orgelsko intonacijo ter predigro.

Izvedeli smo tudi nekaj izhodišč o uporabi registracije, ki jo moramo organisti prilagoditi številu pevcev, značaju skladb, liturgičnemu času in besedilu v pesmih. Nadalje smo se osredotočili tudi na uporabo pedala in transponiranje, ki je nujna spretnost vsakega organista, ampak seveda zahteva dobro pripravo. Predavatelj je v svoji predstavitvi natančneje razdelal pomen intonacije in kako le-to prilagoditi različnim zborom in skladbam. V zadnjem delu predavanja pa smo se srečali s pomenom solistične orgelske glasbe, z njeno uporabo znotraj bogoslužja in njeno prilagoditvijo samemu inštrumentu.

Zainteresirani udeleženci smo se lahko na individualnih delavnicah za posameznike še bolj poglobili v raziskovanje liturgične igre na praktičnih primerih. Vsak od udeležencev individualne delavnice je pripravil vsaj eno pesem ali skladbo po lastnem izboru. S predavateljem smo v manjših skupinah spregovorili o možnostih prilagajanja in spreminjanja intonacije, uvodov v skladbe, spremljave zborovskega petja in interpretacije izbranih skladb.

Zborovodski pristop k otroškim in mladinskim zborom

Tomaž Pirnat, zborovodja in pedagog, nam je v uvodnem predavanju orisal pomen pristopa zborovodje pri delu z otroškimi in mladinskimi pevskimi zbori. Njegovi največji poudarki so se nanašali na možnosti pridobivanja novih pevcev, pomen dodelitve v primeren glas in razporeditve pevcev v zboru, na socializacijo in pomen druženja v zboru. Ob tem je posebej poudaril: Leto brez pridobljenega pevca je izgubljeno leto! Vsak zborovodja se je dolžan osebno angažirati za pridobitev novih pevcev in njihovo uspešno vključitev v zbor. 

Posebej je izpostavil, da je izjemnega pomena za zbor, da ima postavljen vsaj en termin za intenzivne pevske vaje za samostojno delo in druženje, najboljše v začetku pevske sezone, saj s tem lažje uvajamo nove pevce in generalno postavimo program za novo sezono. Za zborovodjo je pomembno daljnoročno načrtovanje pevskega repertoarja.

Za zbor je izjemnega pomena, da ima postavljen vsaj en termin za intenzivne pevske vaje za samostojno delo in druženje

V nadaljevanju smo prisluhnili izvedbi dveh skladb, ki ju je zapel cerkveni otroško-mladinski pevski zbor Hozana Vojnik pod vodstvom Simona Jagra. Nato smo lahko spremljali demonstracijsko vajo omenjenega zbora pod vodstvom Tomaža Pirnata. Demonstracijska vaja je obsegala uvodne vaje za intonacijo in ritmično sinhronizacijo, vaje za upevanje, dikcijo in fraziranje in branje nove dvoglasne skladbe preproste ravni. V nadaljevanju je bil predstavljen še primer dela s skladbami, ki jih zbor že pozna. Spremljanje demonstracijskih vaj je izjemnega pomena za učenje, razširitev in spoznavanje različnih načinov dela z zbori.

Izbira sakralnega repertoarja za otroške in mladinske zbore in predstavitev novitet

Neža Hribar je predstavila dve noviteti, ki sta izšli pri založbi Emanuel: pesmarico On živi! za otroke in novo zgoščenko z naslovom Zapojmo svetemu. Nadalje je navedla možne vire, iz katerih je mogoče črpati glasbo za otroške zbore, kot so: On živi!, Pesem vesela, Hvalospev v notah in podobne pesmarice, ki so izšle v zadnjem času. Veliko uporabnega je mogoče najti tudi v pesmarici Slavimo Gospoda, saj iz otroških ust ljudske pesmi zazvenijo z novo svežino, prav tako tudi v starih pesmaricah, ki se najdejo v župnijskih arhivih in so bile izdane v zvezkih glede na cerkvene čase (zbirke za ljudsko in mladinsko petje v priredbah Franca Mihelčiča in Martina Jurčaka). 

Veliko uporabnega je mogoče najti tudi v pesmarici Slavimo Gospoda, saj iz otroških ust ljudske pesmi zazvenijo z novo svežino.

Navedla je tudi nekaj uporabnih spletnih virov z notnim materialom: arhiv repertoarjev salezijanskih srečanj otroških cerkvenih zborov, zbirka taizéjskih spevov, zbirka taizéjskih spevov za letošnje evropsko srečanje mladih v Ljubljani, spletne strani Franca Juvana, Jožeta Trošta, Zavoda za cerkveno glasbo in seznam notne priloge revije Cerkveni glasbenik. 

Prav tako je mogoče najti primerne cerkvene skladbe za otroške pevske zbore, kot so na primer Kolački za pevce, Potujoča muzika in različne zbirke posameznih avtorjev, v zbirkah, ki so izšle pod okriljem Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Pod vodstvom Tomaža Pirnata so nato udeleženci sestavili priložnostno zborovsko zasedbo ter prek kratke vaje praktično spoznali izbrano glasbeno literaturo.

Prebrali ste del članka, ki je bil objavljen v reviji Cerkveni glasbenik (5/6-2023).