Najprej bodo ob 16. uri slovesno odkrili novo spominsko obeležje slovenski zastavi na ljubljanskem Trgu republike, le pol ure pozneje pa bodo izvedli tradicionalno menjavo zastave na Wolfovi ulici 8, kjer je obeležje slovenski narodni zastavi.

V Registru kulturne dediščine

Kot smo že poročali TUKAJ, je društvo Heraldica Slovenica lani podalo pobudo za vpis obeležja slovenski narodni zastavi na Wolfovi ulici 8 v Ljubljani v register kulturne dediščine, ki ji je januarja letos Zavod za varstvo kulturne dediščine ugodil in obeležje oziroma spominsko ploščo povzel med opis varovane enote dediščine, to je hiše na Wolfovi 8, ki je bila prej že zavarovana kot spomenik kulturne dediščine pod EID: 1-18663.

Status, kot mu pritiče

Društvo je tako tudi v pravno-formalnem smislu poskrbelo, da je obeležje, postavljeno leta 1998, pridobilo status, kot mu pritiče, saj gre pri prvem razvitju slovenske narodne zastave za enega najpomembnejših simbolnih trenutkov politične emancipacije slovenskega naroda.

Osrednja slovesnost na Geossu

Še posebej slovesno pa bo v nedeljo, 7. aprila 2024, ko bodo ob 14. uri že po običaju izvedli proslavo ob dnevu slovenske zastave v Geometričnem središču Slovenije (Geoss) v Spodnji Slivni pri Vačah. Osrednji govornik bo namestnik načelnika Generalštaba Slovenske vojske, brigadir Uroš Paternus.

Lovro Toman prvi izobesil slovensko zastavo

V počastitev 150-letnice prvega izobešanja slovenske zastave so 7. aprila 1998 z vsemi vojaškimi častmi prvič priredili svečanost na Geossu. Odtlej tam vsako leto prvo nedeljo po 7. aprilu pripravijo slovesnost, ki je postala že tradicionalna. Dan slovenske zastave je spomin na 7. april 1848, ko je slovenski domoljub Lovro Toman prvič izobesil slovensko zastavo na Wolfovi 8 v Ljubljani.

Najprepoznavnejši državni simbol

Aprila torej praznujemo rojstni dan slovenske zastave, vsem znane razvrstitve treh barv, pod katerimi smo se Slovenci opredelili najprej kot narod in nato še kot državotvorna nacija. Z dodatkom grba je postala tudi zastava osamosvojene in svobodne Republike Slovenije in njen najprepoznavnejši državni simbol.

Izseljenci se prek zastave povezujejo s koreninami

»Naša zastava je res lepa in nas že od daleč vabi s svojim sporočilom povezovanja, domoljubja, enotnosti in narodne zavednosti. Slovensko zastavo smo Slovenci takoj sprejeli in se z njo poistovečamo ne le v domovini, ko naši sonarodnjaki dosegajo čudovite uspehe v različnih panogah. Tudi izseljenci in njihovi potomci se prek zastave Slovenije povezujejo s svojimi koreninami in jo ponosno izobešajo,« poudarjajo v Heraldici Slovenici.

Slovenska zastava označuje našo skupno državo, ne politične oblasti

V društvu so prehodili že lepo pot pri spodbujanju k izobešanju slovenske zastave vsaj med prazniki, če ne kar vse lepo, vedno pa na pravilen način. Dober odziv jih je spodbudil, da so obeleževanje dneva slovenske zastave razširili na mesec slovenske zastave. Ozaveščanju o lastnih narodnih simbolih in vabilu k njihovi pravilni uporabi bodo dodali opozarjanje, da slovenska zastava označuje našo skupno državo, ne politične oblasti.

Osnova za doseganje večje blaginje

»Slovenska zastava je zunanji znak izjemne enotnosti, ki je našim prednikom omogočala, da so oblikovali slovenski narod, in nam, da smo osamosvojili svojo državo. Prihodnjim generacijam državljanov Slovenije pa bo osnova za doseganje večje blaginje,« še pojasnjujejo v Heraldici Slovenici.

Slovenska zastava nas združuje in ne razdvaja

Cilj meseca slovenske zastave, znotraj katerega praznujemo tudi dan slovenske zastave, je izboljšati zavedanje, da imamo lahko slovensko zastavo izobešeno skozi vse leto in da je treba z našimi simboli ravnati spoštljivo. »Slovenska zastava nas združuje in ne razdvaja; predstavlja upanje, svobodo, pravico in demokracijo; je simbol naše enotnosti, moči, misli in odločnosti nas vseh kot naroda; simbolizira vse vrednote, ki smo jih zapisali v ustavo in za katere smo se pripravljeni zavzemati.«