Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Dan odprtih vrat na Družini: Svet je lep, če ga gledaš s prave strani

Za vas piše:
Boštjan Debevec
Objava: 07. 05. 2024 / 10:35
Čas branja: 6 minut
Nazadnje Posodobljeno: 07.05.2024 / 10:54
Ustavi predvajanje Nalaganje
Dan odprtih vrat na Družini: Svet je lep, če ga gledaš s prave strani
Lojze Smrekar in Ivan Garbajs. FOTO: Boštjan Debevec

Dan odprtih vrat na Družini: Svet je lep, če ga gledaš s prave strani

Ob dnevu odprtih vrat Družine sta nas v ponedeljek obiskala tudi Lojze Smrekar iz Hruševega pri Dobrovi in Ivan Garbajs iz Sostrega pri Ljubljani. V naših prostorih sta bila prvič, smo se pa srečali na letošnjem romanju v Padovo v mesecu marcu.

Mlada in vitalna upokojenca skrbita za telo in duha, rada potujeta, romata in kolesarita. Njuno prijateljstvo se je spletlo že v zgodnjih otroških letih, ki sta jih preživljala v Sostrem. Osnovni šoli je sledila še skupna srednja šola in potem zaposlitev v proizvodnji papirja v Papirnici Vevče. Radovednost in želja po znanju pa ju je peljala še na študij kemijske tehnologije, ki sta jo naredila kar ob delu.

Tudi potem, ko sta se poročila in si ustvarila vsak svojo družino, sta ostala (tudi družinsko) povezana, še bolj pa v zadnjih letih, ko se kot mlada upokojenca rada podata na pot v kraje, ki jih še nista obiskala. Ob obisku Družine, ki letos obeležuje 72. obletnico izhajanja Družine, smo ju povabili tudi na kratek pogovor.

Lojze in Ivan sta zvesta bralca Družine in tudi dolgoletna naročnika. Ob vsej današnji poplavi medijev je Družina za Lojzeta »eden od redkih medijev, kjer prebereš stvari – glede zgodovine ali današnjega časa – takšne, kot so ... «

Romanje te sprosti

Lojze in Ivan rada romata. Obiskala sta že Sveto deželo in mnoge božje poti. Lojze pravi: »Romanje je krasna sprostitev, udeleženci so prijazni, spoštljivi, z njimi se lahko pogovarjaš, zato mi je takšno romanje, kot smo ga imeli v Padovo, res dobra sprostitev, obenem pa dobim tudi veliko duhovnega.« Ivan pa poudari: «»Veliko mi pomeni duhovni vidik, odlična družba in ta mir, spokojnost, maše. Tako lepih maš ne doživiš. (...) Zelo me zanima tudi zgodovina. Kot kristjana me zanima začetek nastanka krščanstva, razlike med verstvi, prelomnice, trenutna politika Svetega sedeža. Nepozabno doživetje je bila Sveta dežela in seveda te to potem potegne naprej, v Marijina svetišča …, s prijateljem sva šla tudi na francosko vejo camina. Nikoli ne bom pozabil maš v naravi, ki smo jih imeli po 20 kilometrih hoje …«

Lojze in Ivan sta zvesta bralca Družine in tudi dolgoletna naročnika. Ob vsej današnji poplavi medijev je Družina za Lojzeta »eden od redkih medijev, kjer prebereš stvari – glede zgodovine ali današnjega časa – takšne, kot so. Je pa to tudi tradicija: tudi moja pokojna mama jo je imela naročeno že zelo zgodaj.« Za Ivana je pomembno, da v Družini lahko najde »informacije, ki so neodvisne od trenutne politike. 'Režimske' medije spremljam vedno manj, ker ne podajajo resničnega stanja v Sloveniji in svetu.«

Ob dnevu odprtih vrat imajo obiskovalci možnost vpogleda v proces nastajanja publikacij, člankov, spletnih vsebin in knjig v našem uredništvu. FOTO: Boštjan Debevec (fotografija z dneva odprtih vrat 15. maja 2023)

Mladim želiva pomagati

K branju aktualnih prispevkov občasno povabita tudi svoje bližnje. Predvsem mladim bi želela predstaviti in predati tudi vrednost in lepoto krščanske vere.

Ivan nam zaupa: »Imam izkušnjo s hčerko, ki je bila 'vzgojena' preko FDV-ja (Fakultete za družbene vede). Po vsakem romanju ji razložim, kaj sem doživel, in jo s tem previdno usmerjam nazaj v vero. Pokažem ji kakšne članke v Družini, nazadnje recimo glede evtanazije, in mi kar uspeva. Je pa to težko in moraš biti zelo potrpežljiv, ampak sem vesel, da ji lahko pomagam.« Ivan še poudari, da mladim vere ne moremo vsiliti, jim pa priporoča, naj ne nasedajo »tej propagandi, ki je danes vseprisotna, in poslušajo starše ter razmišljajo z lastno glavo«.

Vesel je, ko v svoji okolici opaža pozitivne premike tudi pri mladih: »V zadnjem času opažam, da je cerkev bolj polna mladine. Ne boste verjeli, ampak celo sosedje, odrasli ljudje, so šli h krstu in birmi. Zame je to znamenje upanja. Upam, da se bo ta trend počasi obrnil v pravilno smer. Prepričan sem, da ne more več dolgo trajati to, da ti je pomembno le bogastvo in denar.«

Lojze ugotavlja, da imajo »mladi danes veliko možnosti: od skavtov do raznih skupin po župnijah. Velikokrat razmišljam, kaj smo zamudili v tistih časih, ko tega ni bilo, kako bi bilo dobro, da bi to imeli že takrat. Danes imajo možnost izbire, je pa odvisno, kako je doma, kako jih starši usmerjajo. Kot je rekel Ivan: ne moremo vsiljevati, so pa načini, da jih usmerjamo.«

Ivan doda: »Nama je bilo težko. Na dan birme je bil v šoli obvezen zbor na Urhu, namenjen padlim borcem. V šolo je prišla samo ena punca, vsi ostali smo šli k birmi. Drugi dan je bil vsak od nas zaslišan: kje si bil, zakaj te ni bilo, zasramovan … Tega ne bom nikoli pozabil.«

Ko ti misli uidejo v nepravo smer, zmoli, zahvali se Bogu za vse ljudi, predvsem svojce, starše, pokojne …, predvsem pa za vse, kar si dobil.

Polna življenja

Lojze in Ivan, kolikor smo ju imeli priložnost spoznati na romanju Družine v Padovo, delujeta mladostno in polna življenja. Od kod jemljeta to vitalnost, optimizem in navdušenje nad novimi kraji in dogodki, ki jima jih prinaša življenje?

Ivan odgovarja: »Vsak ima svoje težave, temu ne moreš pobegniti. Moj recept je: ko ti misli uidejo v nepravo smer, zmoli, zahvali se Bogu za vse ljudi, predvsem svojce, starše, pokojne …, predvsem pa za vse, kar si dobil. Mislim, da je bistvo vsega, da si notranje miren, in to ti lahko da vera in molitev. (...) Pri teh letih se tako kot marsikdo ponoči zbudim in namesto da bi pustil mislim, da mi uhajajo kamorkoli, vzamem Družino, jo berem pol ure in zaspim nazaj. Enostavno me pomiri. Seveda pa nisem nek fanatik, ki bi ljudi silil v vero, ampak želim s svojim zgledom in tudi mirnostjo vplivati na druge.«

Lojze ga dopolni: »No, Ivan je nekaj pozabil. Sva tudi ves čas športno aktivna. Tudi to ti da neko moč in energijo. Vedno pa smo bili tudi odprti za to, da izvemo nekaj novega, da se izobražujemo. Hodili smo v hribe, kolesarimo … še zdaj. Šele začela bova, ko bova počasi nabavila električna kolesa, ko ne bo šlo več povsod z navadnimi (smeh). To, da si na zraku, da si sproščen, da vidiš okrog sebe in … svet je lep, če ga gledaš s prave strani, če pa si zamorjen, potem ti ne pomaga nobena stvar. Neka sproščenost, nek optimizem mora biti.«

Kupi v trgovini

Družina: polna naročnina
187,20€
Nalaganje
Nazaj na vrh