Hišo Ljubhospic je predstavil direktor Zavoda Hospic Ljubljana dr. Marjan Sedej.

Po krizi pred leti Hiša Ljubhospic deluje tri leta in pol. Na dnevu odprtih vrat so predstavili svoje poslanstvo.

Za vse, ki jih zanima paliativna oskrba in prizadevanje za bolj kakovostno oskrbo ob koncu življenja, je Hiša Ljubhospic v Ljubljani v četrtek, 30. maja, pripravila dan odprtih vrat.

V bogatem programu so predstavili problematiko in izzive v celostni hospic oskrbi, ki jo nudijo brezplačno v tem edinem hospicu v Sloveniji ljudem z napredovano neozdravljivo boleznijo ob koncu življenja in njihovim sorodnikom.

Najprej je direktor Zavoda Hospic Ljubljana dr. Marjan Sedej predstavil Hišo Ljubhospic.

Edini hospic v Sloveniji

Dejal je, da je Hiša Ljubhospic še vedno edini hospic v Sloveniji, kjer zagotavljajo celostno neprekinjeno strokovno in sočutno oskrbo z namestitvami neozdravljivo bolnim ob koncu življenja.


Hiši Ljubhospica na Hradeckega cesti v Ljubljani

Delovanje hiše tudi tri leta po ustanovitvi omogočajo le družbeno odgovorna podjetja in posamezniki, pri čemer je največji podpornik in ustanovitelj Lekarna Ljubljana.

Letno stane delovanje hiše 650.000 evrov, od tega Lekarna Ljubljana prispeva pol milijona evrov. Ministrstvo za zdravje in ministrstvo za socialne zadeve še vedno nista pristopili k urejanju statusa hiše hospica, čeprav je evropsko sodišče večkrat opozorilo, da je to ena od temeljnih dolžnosti vsake države.

Najdlje je bil bolnik v Hiši Ljubhospica 109 dni, najmanj pa tri ure

Hiša Ljubhospica je v lanskem letu sprejela največ neozdravljivo bolnih od ustanovitve tega edinega stacionarnega hospica pred devetimi leti. Hiša Ljubhospica je v letu 2018 zabeležila 27 odstotkov več namestitev kot v letu 2017 in s tem največjo zasedenost od prve ustanovitve hiše hospica pred devetimi leti.

Brezplačno celostno hospic oskrbo z namestitvami so zagotovili 194 kronično bolnim z neozdravljivo boleznijo ob koncu življenja, podporo pa so nudili tudi 388 sorodnikom.

Kar 15 odstotkov bolnikov v hiši prebivalo tri dni ali manj. Prav te kratkotrajne namestitve vplivajo na povprečno ležalno dobo v Hiši Ljubhospica, ki je bila lani 16 dni in ki je bistveno krajša od povprečne ležalne dobe v evropskih hospicih. Najdlje je bil bolnik v Hiši Ljubhospica 109 dni, najmanj pa tri ure.

Povprečna starost oskrbovancev je 73 let, najmlajši je bil star 38 let

Da sta umiranje in smrt še vedno velik tabu, kaže tudi podatek, da je samo 44 odstotkov svojcev zmoglo biti ob svojih bližnjih v njihovih zadnjih trenutkih.

Večina bolnikov (67 odstotkov) je bila iz Ljubljane, tretjina pa iz ostalih regij. Njihova povprečna starost je bila 73 let, najmlajši pa je bil star 38 let.

Več kot 90 odstotkov jih je imelo osnovno onkološko diagnozo, pri čemer so prednjačili raki pljuč. Oskrba je bila v številnih primerih zaradi ran, hitrega spreminjanja zdravstvenega stanja ter tudi čustvenih in duševnih procesov bolnikov (kar pri 93 se je razvil delirij) izjemno zahtevna. Interdisciplinarni paliativni tim je kljub temu dosledno spoštoval avtonomijo bolnika pri sprejemanju odločitev glede oskrbe.

Enako pomemben del kot oskrba bolnikov je tudi podpora sorodnikov

V petnajstih primerih so bolnike odpustili iz hiše, saj se je bolezen stabilizirala in so bili simptomi uspešno obvladovani. Večina bolnikov je bila po odpustu premeščena domov, z možnostjo prioritetnega ponovnega sprejema v hišo ob ponovnem poslabšanju stanja.

Enako pomemben del kot oskrba bolnikov je v hiši hospica tudi podpora sorodnikov, tako v času bolezni bližnjega kot tudi po smrti. Lani so poleg individualnih svetovanj izvedli dve skupini za podporo žalujočim. Vsaka skupina se je srečala osemkrat, vodila pa ju je strokovna delavka v sodelovanju s prostovoljcem, ki je sam doživel izgubo in jo tudi predelal.

Hospic je odprt za vse

Direktor Sedej poudarja, da je hospic odprt za vse. Imajo tudi kapelo, ki jo imenujejo tiha soba, v njej pa so znamenja različnih verstev. Dvakrat letno je v njej maša. Podpisali so dogovor z vodilnimi predstavniki šestih glavnih verstev v Sloveniji za sodelovanje. Dvakrat letno imajo tudi spominsko slovesnost za umrle, ki se je udeležijo sorodniki. Dejal je tudi, da govorijo o kulturi slovesa, ne pa smrti.

V minulem letu so bolnike v hiši začeli redno obiskovati klovni iz društva Rdeči noski. Obiskali so jih kar 37-krat. Klovni, ki so profesionalni umetniki in se za delo z ranljivimi skupinami posebej usposabljajo, so že pred začetkom obiskov v sodelovanju z osebjem izvedli intenzivne priprave.

Resnična hrana je ljubezen

Na dnevu odprtih vrat je zdravnica Helena Drašler orisala položaj, ko zdravniki »dvignejo roke«.

Ker je evtanazija aktualna tema, sta o njej spregovorila Drašlerjeva in Sedej. Zavod je odločno proti njej. »Člani sveta zavoda, zaposleni in drugi sodelavci ter prostovoljci se zavezujemo, da bomo pri delu sledili temeljnim vrednotam hospica, s posebnim poudarkom na nedotakljivosti življenja in spoštovanju človekovega dostojanstva do konca.«

O duhovnosti Hiše Ljubhospic je pod naslovom Resnična hrana je ljubezen govorila vodja hiše Tatjana Fink. Ker je prostovoljstvo zelo pomembno za Hišo Ljubhospic, sta o njem govorila Mirjan Tozon in prostovoljec Jure Šink.

Fotografije: Ivo Žajdela