Ob sodobnem transportu si je težko predstavljati, kaj je taka pot takrat pomenila za nosečnico. Pa kljub temu Marija ni oklevala, ni se predala dvomom, ni tehtala tveganja potovanja, ni preračunavala stroškov ali analizirala poti. Enostavno je čutila željo po obisku starejše sorodnice, v kateri je morda videla duhovno mater, mentorico, pri kateri je ob težko dojemljivi nosečnosti našla zavetje, tolažbo in pomiritev.

Preseneča tudi Elizabeta s svojo odprtostjo. Kljub v visoki starosti najverjetneje rizični nosečnosti je sorodnico – najstnico, neporočeno nosečnico! – sprejela veselega srca. Ni se izgovarjala, da v tem stanju ne more biti gostiteljica ali da ima pred porodom še kup opravil.

Preberite tudi: Duhovna priprava na porod

Mislim, da je bilo zanju to srečanje zelo čustveno, da sta bili druga drugi v oporo, spodbudo in da sta se opogumljali pri izpolnjevanju Božjega načrta. Še danes pa nagovarjata s svojo vero in zaupanjem, da bo vse tako, kot mora biti.