Foto: splet

Danes mineva 75 let od prve uporabe atomske bombe v vojni. Eksplozija ameriške atomske bombe nad japonskim mestom je odjeknila 6. avgusta 1945 ob 8.15 po lokalnem času. Terjala je okoli 80 tisoč življenj, kasneje pa je za posledicami eksplozije število žrtev doseglo okoli 140 tisoč. Tri dni kasneje je ista usoda doletela še Nagasaki.

Letošnje spominske slovesnosti se je zaradi pandemije udeležilo manj ljudi kot običajno, udeleženci pa so nosili zaščitne maske. Ob 8.15 po lokalnem času je v mestu zadonel bronast zvon, žrtvam pa so se poklonili z minuto molka.

Za popolno uničenje jedrskega orožja

Župan Hirošime Kazumi Matsui je v govoru pozval svet, naj se združi proti vsem grožnjam človeštvu – naj bo to jedrsko orožje ali pandemija. Pozval je tudi, da mora Japonska okrepiti svojo vlogo posrednice med jedrskimi silami in tistimi, ki nimajo jedrskega orožja.

Tudi japonski premier Shinzo Abe je poudaril, da ima Japonska dolžnost, da si še naprej prizadeva za odpravo jedrskega orožja in obljubil, da bo vlada storila vse za svet v miru in brez jedrskega orožja.
Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterre, ki se je slovesnosti udeležil na daljavo, pa je poudaril, da je »edina pot, da popolnoma odstranimo jedrsko grožnjo, popolno uničenje jedrskega orožja.«


Foto: Twitter

Pahor: Sinonim za vse, kar je narobe z vojno

Na povabilo župana Hirošime se je spominski slovesnosti prek video povezave pridružil tudi slovenski predsednik Borut Pahor, ki je dejal, da je Hirošima »sinonim za vse, kar je narobe z vojno«.

Hirošima in Nagasaki po njegovih besedah označujeta konec enega najmračnejših obdobij človeške zgodovine, ko je bila humanost poražena in do skrajnosti ponižana. Ta dogodek nas vztrajno opominja na dolžnost, da spore rešujemo po mirni poti in si prizadevamo za boljše odnose med ljudmi. Spodbudil je še, da potrebujemo več sodelovanja.