11. marca 1958 je vstopil v noviciat Družbe Jezusove, 13. decembra 1969, le nekaj dni pred svojim triintridesetim rojstnim dnem, pa je Jorge prejel mašniško posvečenje, spominjajo pri spletnem portalu Vatican News.

Preden sem se odpravil na zabavo, sem šel mimo župnije sv. Jožefa, tam našel duhovnika, ki ga nisem poznal, in začutil potrebo po spovedi ...

V Argentini 21. septembra obhajajo praznik študentov; v Cerkvi ta dan beležimo kot bogoslužni spomin evangelista Mateja, javnega grešnika, ki ga je Jezus poklical, naj postane apostol. Papež sam je leta 2013 pripovedoval, kaj se je zgodilo na ta prav poseben dan leta 1953:

»Preden sem se odpravil na zabavo, sem šel mimo župnije sv. Jožefa, tam našel duhovnika, ki ga nisem poznal, in začutil potrebo po spovedi. To je bila zame izkušnja srečanja: ugotovil sem, da me nekdo čaka. Toda ne vem, kaj se je zgodilo, ne spomnim se, pravzaprav ne vem, zakaj je bil tam tisti duhovnik, ki ga nisem poznal, zakaj sem začutil potrebo, da grem k spovedi, res pa je, da me je nekdo čakal. Čakal me je že dolgo časa. Po spovedi sem začutil, da se je nekaj spremenilo. Nisem bil več ista oseba. Zaslišal sem glas, klic: prepričan sem bil, da moram postati duhovnik. Ta izkušnja v veri je pomembna. Pravimo, da moramo iskati Boga, iti k Njemu in ga prositi odpuščanja, toda ko gremo, nas On čaka, On je prvi! … Prihajaš kot grešnik, On pa čaka, da ti odpusti.«

Poklic papeža Frančiška se je rodil v izkušnji Božjega usmiljenja.

Njegov takratni spovednik, p. Carlos Duarte, je na skoraj 17-letnega Jorgeja naredil velik vtis z globoko duhovnostjo, ki jo je izžareval. Načrtovano srečanje s prijatelji, praznovanje dneva študentov, vse to Bergogliu nenadoma ni nič več pomenilo. Namesto tega se je vrnil domov z enim samim ciljem: postati duhovnik. Jorge je zaključil izobraževanje za kemijskega tehnika in se leta 1958 pridružil jezuitskemu redu.

Poklic papeža Frančiška se je rodil v izkušnji Božjega usmiljenja. Papež Frančišek je za svoje geslo izbral »Miserando atque eligendo«, vzeto iz homilij sv. Bede Častitljivega, ki ob komentarju evangeljske pripovedi o poklicanosti apostola Mateja zapiše: »Vidit ergo lesus publicanum et quia miserando atque eligendo vidit, ait illi sequere me« (Jezus je videl cestninarja in ker ga je videl z očmi usmiljenja in ga izbral, mu je rekel: 'Hodi za menoj!').